Med krstom sta jih jagra fasala s krepelom

Zimski lov, ki ga tradicionalno organizirajo nekatere lovske družine, tudi na štefanovo, je konec leta potekal bolj po zelenih kot pobeljenih poljih in gozdovih, saj prave zime ni bilo. Pri Lovski družini Mozirje so medse povabili lovske goste iz prijateljskih in sosednjih družin ter lovke in partnerice lovcev. Pri lovskem domu v Brezju se je zbrala zelena druščina ter po posebnem načrtu lova in določitvi možnega uplena, skladnega z letnim odvzemom visoke divjačine za lovno območje, zavarovala teren in razdelila vloge ter mesta opazovanja.


V organiziranem lovu v Radegundi ter pod Šmihelom nad Mozirjem, ki ga je vodil lovovodja Miha Finkšt, vse do zadnjega ni padel niti en strel. Ko so tekle zadnje minute odrejenega termina, pa je le počilo. Čast je namreč rešil Solčavan, gluhonemi Peter Vršnik, po domače Potočnik iz Podolševe. Vseskozi je prežal na divjad, in ko je v neposredni bližini zagledal grozljive čekane divjega prašiča, je bliskovito pritisnil na petelina in podrl merjasca. Po napornem transportu skoraj stokilogramskega divjega prašiča do lovskega doma so lovci opravili obredni zbor in izkazali čast srečnežu, ki je ravno pravi čas pogledal v pravo smer in sprožil.

Vršnik, že 40 let član LD Solčava, je lovil že na več loviščih v Sloveniji in zunaj nje, a ko je tokrat prvič ustrelil divjega prašiča, je dejal, da ga je prav ta divjad čisto obnorela. Če je padel prvi, ne pomeni, da tudi zadnji, je dejal za Slovenske novice. Po fotografiranju plena in zbranih lovcev na skupni jagi, ko so lov kronali z odstrelom kapitalnega plena, so se posvetili druženju in obujanju lovskih dogodivščin.

Zbrani jagri so tokrat sodili dvema domnevnima lovcema, ki sta zagrešila vsak svoj uplen visoke živali in morala pred sodni senat. Sklical ge ja gospodar LD Mozirje Jani Pirnat s pooblastilom lovovodje Finkšta. Oboroženi lovski čuvaj je privedel osumljenca, domnevna krivolovca Antona Podvratnika, po domače Mlačnika, ki je zaslepljen od vznemirjenja v Lepi Njivi uplenil kapitalnega jelena, ter Dominika Oblaka, ki ni prizanesel slikovitemu gamsu v pogorju Golti. Ko sta Ferdlnova brata, tožnik Marko Marolt ter sodnik Martin Marolt, ob spremljanju lovske porote ugotovila stanje in olajševalne okoliščine, sta odredila nekaj batin čez ta zadnjo od vsakega lovca s plačano članarino. Po potrditvi sodnega zbora sta dovolila, da se opravi lovski krst obeh, doslej še bolj zelenih od preostalih članov njihove lovske srenje.

Po natančnem zdravniškem pregledu dohtarja, veterinarsko-lovskega izvedenca, sta jih oba kandidata dobila po ta zadnji, ležeča na kosmati koži uplenjene divjadi. Nekateri lovski tovariši so stare zamere krepko vtisnili v spomin obeh članov za lovski žegen z drenovim krepelom. Sodbo je dokončno izvršil vodja sodnega senata Martin, ki je vsakemu za vrat iz litrske flaše zlil deci rdečega vinskega poživila. Da si bosta zapomnila jagati na lastno pest v sosedovem logu ter da se med lovci ne dela napak. Predvsem pa, da se varuje in neguje zdravo divjad ter naravo, iz nje pa se lahko odvzame le premišljeno in načrtovano število nič krivih lovnih osebkov. Tako je bilo in tako bo še naprej!