Med miniranjem pokajo hiše, iz kredenc letijo krožniki

»Zares smo prestrašeni. Trese se hiša, zgodi pa se tudi, da na tla iz kredence popadajo krožniki. V času gradnje avtoceste je bilo drugače, zdaj ne prejmemo nobenega obvestila, da se bo izvajalo miniranje. Ni opozorila, ni sirene, ki bi naznanila pretečo nevarnost. Da se je zares nekaj dogajalo, pričajo tudi razpoke v zidovih naših hiš,« nam je dejal eden od prestrašenih krajanov Stanošine, zaselka v neposredni bližini meje s Hrvaško.

Kot da nekaj manj kot dvesto prebivalcev ne bi bilo že zadosti kaznovanih zaradi poteka trase avtoceste med Ptujem in Gruškovjem skozi njihovo naselje, jim vsakodnevni mir kalijo težki stroji. Četudi je izgradnja avtoceste končana že poltretje leto, pa se odstranjevanje hriba v Stanošini še kar nadaljuje. Za traso avtoceste so del hriba v Stanošini odstranili, material pa porabili za utrditev brežin ob njej. Po koncu izgradnje pa naj bi podjetje Euro-asfalti, ki ima tudi dovoljenje kmetijskega ministrstva za tako imenovano agromelioracijo, drugi del hriba odstranilo.



Vse zato, da bi pridobili okrog dva hektarja (20.000 kvadratnih metrov) dodatnih obdelovalnih kmetijskih površin. A podjetje Euro-asfalti se je za izvedbo odstranjevanja drugega dela hriba dogovorilo s svojim podizvajalcem, mariborskim podjetjem H. S. nizke gradnje. In prav slednji že domala dve leti na območju Stanošine izvajajo težka gradbena dela. »Dozdeva se nam, kot da živimo ob kamnolomu,« je izkušnje dodal drug domačin. Vsak dan je slišati zaporne udarce hidravličnega kladiva, ropot ob posameznih urah doseže takšno jakost, da se je ob parcelah, ki mejijo na omenjeni kamnolom, celo nemogoče normalno pogovarjati.
 

Na policijo

Med domačini se je razširila zgodba, da podjetje kamenje, ki ga odstranijo na omenjeni lokaciji, s separacijo spremeni v gramoz in ga prodaja na trgu. Zato se sprašujejo, kdo je podjetju H. S. nizke gradnje sploh izdal dovoljenje za tovrstna dejanja.



»Predstavljeno nam je bilo, da bo material porabljen za izgradnjo avtoceste. Zdaj se dogaja nekaj povsem drugega,« pravijo razjarjeni domačini. Zato so prijavo podali policiji. Obrnili so se tudi na župana občine Podlehnik Sebastjana Toplaka: »Dovoljenja so eno, izvedba in spoštovanje predpisov na terenu pa nekaj povsem drugega. Razumem krajane, ki so nezadovoljni, saj jih nihče ne obvešča o posegih.«

Krajani Stanošine so se obrnili na slovensko družbo za upravljanje avtocest, a so dobili kratek in jedrnat odgovor: »Dejali so nam, da gre za območje, ki je zunaj gradbenega posega za avtocesto in prav tako ne zadeva obratovanja avtoceste.« Toda zakaj dela trajajo že poltretje leto po odprtju tako pričakovanega dela avtoceste, ki vodi na mejni prehod Gruškovje? Odgovore smo poskušali poiskati pri podjetju H. S. nizke gradnje. Tam so zapisali, da kot podizvajalec že »od sredine leta 2019 izvajajo strojna dela pri izvedbi agromelioracije območja devetih parcel v k. o. Stanošina«. Četudi zdaj v podjetju H. S. nizke gradnje izvajajo odstranjevanje hriba na površini 1,65 hektarja, pa je iz dokumentacije razvidno, da bo pozneje na tem območju možno urediti 2,06 hektarja kmetijskih površin.



Kot smo izvedli, bi morala biti dela že končana. A se je zapletlo, saj je devet parcel medtem menjalo lastnika. Po naših podatkih naj bi podjetje Euro-asfalt zemljišča prodal (uradno) neznanemu kupcu. Četudi so odstranjevanje hriba želeli nadaljevati, pa je pomp, ki so ga zagnali domačini, ustavil stroje mariborskega podjetja. Novi lastnik je namreč na pristojno ministrstvo podal ustrezno vlogo za nadaljevanje del, a o njej še ni bilo odločeno. Zato so tudi v času našega obiska kamnoloma v Stanošini stroji mirovali. A kljub temu imajo v podjetju H. S. nizke gradnje načrte, kdaj naj bi končali dela v Stanošini. Do konca leta 2022. Do takrat naj bi, po besedah odgovornih v podjetju, dokončno »odstranili hribino, nazaj pripeljali odstranjeni humus in kakovostno prst, uredili dovozne poti ter odvodni jarek«.