Med pašo ovac se mu je prikazala Marija
Za Kamniško Bistrico pravijo, da je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, saj s svojim sistemom mlinščic predstavlja zeleno os regije s pomembno ekološko in rekreacijsko funkcijo. Gre za območje reke od njenega izvira pri planinskem domu v Kamniški Bistrici in njenega toka po Kamniško-bistriški ravnini skozi Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani do sotočja s Savo in Ljubljanico.
V svojem toku se približa Homcu in Homškemu hribu, ga obide in nadaljuje pot proti Domžalam. Homec je značilna obcestna vas, ki je nastala v skladu z običajno zemljiško razdelitvijo na delce. Ime je dobila po značilnem holmu ali homcu, ki se s svojo stožčasto obliko in prijazno cerkvijo na vrhu iznad ravnine Kamniške Bistrice dviga do 394 metrov nadmorske višine. Homški grad je nekdaj najbrž stal na hribu, kjer je danes cerkev, ali pa v njeni neposredni okolici. Na jugovzhodnem delu hriba, ki ga domačini imenujejo Pikel, so še vidni ostanki kleti nekdanjega Škrpinovega gradu. Homške graščake najdemo tudi v pisnih virih. Homec je bil prvič omenjen pred več kot 780 leti, 11. decembra 1238, kot Chvlniz.
Na griču postavili kapelo
Homec je že od nekdaj božja pot na griču osamelcu sredi Mengeškega polja, s čudovitim ozadjem Kamniških Alp, ki se v jasnem vremenu iskrijo kot nebeška kulisa Marijinega svetišča. Zgodba pravi, da je leta 1419 na griču, kjer je danes cerkev, deček pasel ovce. Proti večeru je že bilo, zato je na paši zadremal. V sanjah je zagledal močno svetlobo in zaslišal glasove, podobne angelskemu petju. Tedaj se mu je v nenavadni svetlobi prikazala Marija z Jezusom v naročju. Zbudil se je, prestrašen spravil skupaj ovce in jih v naglici odgnal domov. Dogodek ga je tako prevzel, da je začel v vasi pripovedovati, kaj se mu je na paši sanjalo. Ljudje so mu verjeli in hitro uresničili sklep: na griču so postavili kapelo in v njej oltar Mariji v čast. Zgodba o čudežnih sanjah se je raznesla po vsej obširni mengeški župniji, kamor je spadal Homec. Glas o tem pa je šel še naprej. Začeli so prihajati romarji in radovedneži in slava božje poti se je širila po deželi. Gregor Dolničar, ki je v svoji knjižici opisal ta dogodek, pravi, da je bila to najslavnejša božja pot na Kranjskem, tako kot ona v Velesovem.
Za dobro uro hoje
Služba za turizem Domžale je lani skupaj s Kulturnim društvom Jože Gostič Homec in predsednikom društva Borutom Jenkom pot opremila s poučnimi zapisi, ki popisujejo kulturnozgodovinsko vsebino Homškega hriba z okolico. Pot je dolga 4,3 km, višinska razlika ture je 114 m, čas hoje pa približno 1–1,5 ure. Izhodišče poti in parkirišče je pri Gostilni in penzionu Repanšek.
Homški hrib je s svojimi značilnostmi primeren za sprehode. V Domžalah se zdaj lahko pohvalijo z urejeno Homško učno potjo, ki jo je uredila občina skupaj s svojo Službo za turizem. »Učna pot obiskovalcem na posebnih panojih ponuja vpogled v življenje, naravo in kamnine ob zeleni rekreacijski osi,« pravi Mira Bečan, vodja Službe za turizem. »Obiskovalci se lahko tako seznanijo, katere vodne ptice, ribe in vodni nevretenčarji uporabljajo reko Kamniško Bistrico za svoj dom, katere rastline uspevajo v njeni bližini in kakšne kamnine sestavljajo tamkajšnji svet. Lani smo v sodelovanju z lokalno skupnostjo pot še nadgradili in nadaljevali na Homški hrib.«
Na učni poti se že letos obeta novost. »Ob Mlinarski brvi bomo uredili Vilinski park,« je sporočila Mira Bečan. »Nadaljujemo pa tudi aktivnosti za Vilinski Homec, novo pravljično-doživljajsko pot, ki bo potekala po trasi učne poti in katere odprtje načrtujemo za konec avgusta. Z Zavodom Škrateljc smo pripravili slikanico na to temo z naslovom Vilinski ples, avtor besedila je Uroš Grilc, ilustrirala pa jo je Anzhelika Enshina.«
