JANEZ COLNAR
Med petimi najboljšimi na svetu
Star je 25 let, zadnjih pet let bdi nad kletjo, v kateri zori pridelek skoraj 50.000 trt, ki jih obdeluje družina Colnar.
Odpri galerijo
Janez Colnar v vinogradu FOTOGRAFIJE: DRAGO PERKO
Priznanja in pohvale štejejo, tega v družini Colnar v Črešnjicah pod Trško goro ne skrivajo. A ostajajo skromni in delavni, zapisani zemlji in trti. Tudi potem, ko je prišla vesela novica iz Velike Britanije. Revija Decanter jim je dodelila zlato medaljo za njihov rose letnik 2018 (modra frankinja, modri pinot).
Saj ni prvič, da so nagrajeni, v letih 2008 in 2014 je bil njihov cviček kralj med to kapljico! V zadnjih letih se ozirajo na tuje, lani so prvič poslali vino na ocenjevanje čez mejo. "Takrat so nas priporočili, zdaj pa medalja," je ponosen 25-letni Janez ml., ki bdi nad kletjo z bogato tradicijo.
Britanci so pod drobnogled vzeli 818 vzorcev rosejev, Colnarjev se je uvrstil med pet najboljših na svetu. Skupaj s štirimi primerki iz Provanse, zibelke roseja, so vsi dobili po 95 točk. "Pričakoval sem dobro oceno, a ne toliko točk. Vedel sem, da je vino izvrstno, sicer ga ne bi poslal na ocenjevanje. Pošljem le tisto, kar je res vrhunsko," pove.
Vsako leto naredijo kaj novega, praviloma zadržijo 60 odstotkov repertoarja, 40 odstotkov pa namenijo poizkusom. Kot je zapisano na steklenici roseja: če ne poizkusiš, ne veš. Tega se držijo.
Vinogradništvo je zahtevno, tega ne skriva, a ima te kraje in trto ima tako rad, da mu ni nič težko. Živi tako rekoč sredi vinograda, tukaj si je ustvaril dom, spodaj, pod bivalnim prostorom, pa je klet z dragoceno tekočino. "Brez vlaganj ni napredka. Če ne investiraš, stagniraš. Verjemite mi, če bi videl, da se mojemu očetu ne izplača trdo delo v vinogradu, zagotovo ne bi šel po tej poti. Kaj bi imel od tega, če bi videl očeta, ki vse dneve dela, mi pa ne rastemo in se ne razvijamo?" pomenljivo pove, da delo zaradi dela ne velja.
Začetki družine segajo v leto 1400, leta 1747 pa se je rodil prvorojenec, ki so mu dali ime Janez. In potem vsakič vse do danes! Zdaj so pri hiši trije Janezi: 83-letni ded, 50-letni oče in 25-letni sogovornik. Ded in oče sta bila zaprisežena vinogradnika, pri hiši je bilo vedno nekaj tisoč trt. Ko pa se je stric Matjaž leta 2000 vrnil iz vojske, so se zadeve lotili malce drugače. Matjaž je dejal, da bi se resno lotili vinogradništva, prej so imeli tudi 30 glav živine. Zdaj so vse sile usmerjene v trto.
"Vse se začne v vinogradu, zemlja je seveda bistvena," Janez opozori, da ne moreš priti do dobrega vina z danes na jutri, ampak vse v naravi potrebuje svoj čas. Da pridelaš liter vrhunskega vina in ga prodaš v steklenici, potrebuješ leto in pol, za modro frankinjo pet let! Pri Colnarjevih vsako ped zemlje izkoristijo z določenim namenom. Odvisno od lege. Na bolj bogati so pridelki večji, imajo dovolj visoke kisline in manj alkohola, zato je tam grozdje, primerno za penine.
Na separaciji, zmesi zemlje, kamenja ali laporja, je pridelka manj, a to je kot nalašč za sorte, iz katerih delajo cviček. Na kamnitih tleh pridelka ni veliko, a je ta toliko boljši. "Saj veste, kako pravijo: bolj trta trpi, boljše je vino. Ko smo leta 2014 sadili nov vinograd, smo kupili posebno parcelo. Mesec in pol jo je ravnal bager, težak 40 ton, potem pa še tri tedne 400-konjski traktor, drobil je kamen. S tem smo dobili podobna tla, kot jih imajo v Istri. Kamen po eni strani v sušnem delu nase veže vlago, iz njega potem črpa trta, po drugi pa ob večji količini voda pronica skozi," razloži.
Janez ml. je eden od štirih otrok, doma bdi nad kletjo, preostali segmenti so v rokah očeta in strica Matjaža, ki ima 43 let. "Smo super ekipa, ki premore mladost in modrost," se pohvali fant, ki je po končani srednji šoli izkušnje leto in pol nabiral v Luksemburgu. Tisto okolje ga je izoblikovalo in izklesalo ter mu dalo ogromno znanja. Vrnil se je domov.
"Hoteli so me zadržati, a me je močno vleklo domov, kjer sem hotel uresničiti sanje in dokazati, da lahko take stvari delamo tudi tu! Imel sem srečo. Doma me vsi podpirajo in mi stojijo ob strani, dobil sem izjemno priložnost. Oče in stric sta mi prepustila vodenje kleti. V Luksemburgu sem to počel, a sem imel vedno ob sebi nekoga, da mi je pomagal, doma pa sem bil za vse odgovoren sam," se spominja začetkov.
Domov je prišel poln znanja, tudi takega, da so se lahko lotili pridelave penin. Brez treme ni šlo, pravi, a to mu godi, saj v takih razmerah pokaže še več. "Lani je bila ena najtežjih trgatev. Imeli smo 28 delovnih dni, 25 dni smo trgali. V prvih desetih dneh je bilo najbolj stresno, niti časa za spanje ni bilo. Morda sem v teh dneh nabral skupaj 10–12 ur spanca. A ko na koncu vidiš, da je nekaj dobro narejeno, to odtehta vse," iskreno pove.
Med trgatvijo si prej omenjeni trio delo lepo razdeli: Janez ml. je v kleti, oče skrbi za transport, stric Matjaž pa, da vse gladko teče v vinogradu.
"Pred leti smo kupili sodobni mlin za grozdje, in lani se je ob slabi in zahtevni letini izkazal, saj je ločil kakovostne jagode od slabih. To nam omogoča, da izničimo učinke oksidacije in ohranimo vse, kar grozdje lahko ponudi," nas poduči Janez, ki z ekipo ničesar ne prepušča naključju. Že zdaj z Matjažem preigravata scenarije, ki jih čakajo ob letošnji trgatvi.
"Tudi do tri leta naprej moraš misliti na nove korake. Ne sme se ti zgoditi, da grozdje spraviš v klet, potem pa se vprašaš, kaj bomo zdaj," spet potrdi, da se pri Colnarjevih vsega lotevajo s treznim premislekom in načrtovano.
Cviček gre za med, prideluje pa ga malce drugače, saj želi, da bi ga pili kot samostojno pijačo. Ob tem ne pozablja, da so mlajše generacije zahtevnejše, zato se poskuša večkrat postaviti v vlogo kupca in je vedno znova vesel, ko se ljudje vračajo. Cena je ista za vse, pa naj kupijo en liter ali sto.
Pri Colnarjevih se leto šteje od trgatve do trgatve. Vreme jim je minuli mesec povzročalo precej težav, pravi Janez, obraz pa se mu takoj razvedri, ko pove, da je trta v prvih štirih dneh junijskega sonca dobila toliko kot prej ves maj. Malce ga skrbi mokro obdobje, a v tem vidi dobro stvar, zemlja si je po suhi zimi ustvarila dovolj zaloge.
"Upam le, da poletje ne bo mokro, sicer bo trgatev v prvih dneh novembra," šaljivo pripomni in prizna, da je bilo v minulem mesecu in pol v vinogradu že precej dela: trti so priskočili na pomoč z ekološkimi hranili, da ne bi bilo konec sezone, preden se je sploh začela.
Vinograd je firma brez strehe nad glavo, večkrat pove Janez. Njihovih skoraj 50.000 trt se razprostira na desetih hektarjih. "Vsako trto je treba v sezoni po tridesetkrat prebožati, da je tako, kot mora biti," nadaljuje. Vse delo, od tistega pozimi (rezanje), spomladi in poleti (zelena in strojna dela) do trgatve, opravi družina sama. Jeseni na pomoč priskočijo tete, strici, sestrične in bratranci.
Janez ob tem ne pozabi, kako pomembno delo so lani opravili njegovi trije bratranci. Slišati je, da imajo vinogradniki kar težave, če želijo dobiti delovno silo. Janez je pred časom prebral, da robot v Franciji menda sam obreže vinograd: za 700 trt potrebuje en dan, polni se na sončne celice, baterija zdrži dva dni, dela tudi ponoči. Do časov, ko bodo v njihovih vinogradih delali roboti, bo preteklo še precej Krke.
Janezovo delo pa ni le tisto v naravi med trtami in v kleti. Pogosto imajo degustacije, mama zna mojstrsko povezati cviček in kulinariko, imajo kmečki turizem. Janez poudari, da je pri njih kakovost pomembnejša od količine, in opozarja, da delo enologa ne dopušča napake! Na voljo ima od 20 do 30 trgatev. "Enkrat na leto imaš možnost, da se dokažeš, da opraviš svoje delo vrhunsko. Če se pripeti napaka, gre po vodi trud celotnega leta, novo priložnost čakaš vse leto," pravi o pasteh poklica in dela, ki ga tako obožuje.
Dobro se z dobrim vrača.
Saj ni prvič, da so nagrajeni, v letih 2008 in 2014 je bil njihov cviček kralj med to kapljico! V zadnjih letih se ozirajo na tuje, lani so prvič poslali vino na ocenjevanje čez mejo. "Takrat so nas priporočili, zdaj pa medalja," je ponosen 25-letni Janez ml., ki bdi nad kletjo z bogato tradicijo.
Med petimi najboljšimi
Britanci so pod drobnogled vzeli 818 vzorcev rosejev, Colnarjev se je uvrstil med pet najboljših na svetu. Skupaj s štirimi primerki iz Provanse, zibelke roseja, so vsi dobili po 95 točk. "Pričakoval sem dobro oceno, a ne toliko točk. Vedel sem, da je vino izvrstno, sicer ga ne bi poslal na ocenjevanje. Pošljem le tisto, kar je res vrhunsko," pove.
Vsako leto naredijo kaj novega, praviloma zadržijo 60 odstotkov repertoarja, 40 odstotkov pa namenijo poizkusom. Kot je zapisano na steklenici roseja: če ne poizkusiš, ne veš. Tega se držijo.
Trta v teh dneh potrebuje sonce.
Vinogradništvo je zahtevno, tega ne skriva, a ima te kraje in trto ima tako rad, da mu ni nič težko. Živi tako rekoč sredi vinograda, tukaj si je ustvaril dom, spodaj, pod bivalnim prostorom, pa je klet z dragoceno tekočino. "Brez vlaganj ni napredka. Če ne investiraš, stagniraš. Verjemite mi, če bi videl, da se mojemu očetu ne izplača trdo delo v vinogradu, zagotovo ne bi šel po tej poti. Kaj bi imel od tega, če bi videl očeta, ki vse dneve dela, mi pa ne rastemo in se ne razvijamo?" pomenljivo pove, da delo zaradi dela ne velja.
Prvorojenec Janez
Začetki družine segajo v leto 1400, leta 1747 pa se je rodil prvorojenec, ki so mu dali ime Janez. In potem vsakič vse do danes! Zdaj so pri hiši trije Janezi: 83-letni ded, 50-letni oče in 25-letni sogovornik. Ded in oče sta bila zaprisežena vinogradnika, pri hiši je bilo vedno nekaj tisoč trt. Ko pa se je stric Matjaž leta 2000 vrnil iz vojske, so se zadeve lotili malce drugače. Matjaž je dejal, da bi se resno lotili vinogradništva, prej so imeli tudi 30 glav živine. Zdaj so vse sile usmerjene v trto.
"Vse se začne v vinogradu, zemlja je seveda bistvena," Janez opozori, da ne moreš priti do dobrega vina z danes na jutri, ampak vse v naravi potrebuje svoj čas. Da pridelaš liter vrhunskega vina in ga prodaš v steklenici, potrebuješ leto in pol, za modro frankinjo pet let! Pri Colnarjevih vsako ped zemlje izkoristijo z določenim namenom. Odvisno od lege. Na bolj bogati so pridelki večji, imajo dovolj visoke kisline in manj alkohola, zato je tam grozdje, primerno za penine.
Janez Colnar
Na separaciji, zmesi zemlje, kamenja ali laporja, je pridelka manj, a to je kot nalašč za sorte, iz katerih delajo cviček. Na kamnitih tleh pridelka ni veliko, a je ta toliko boljši. "Saj veste, kako pravijo: bolj trta trpi, boljše je vino. Ko smo leta 2014 sadili nov vinograd, smo kupili posebno parcelo. Mesec in pol jo je ravnal bager, težak 40 ton, potem pa še tri tedne 400-konjski traktor, drobil je kamen. S tem smo dobili podobna tla, kot jih imajo v Istri. Kamen po eni strani v sušnem delu nase veže vlago, iz njega potem črpa trta, po drugi pa ob večji količini voda pronica skozi," razloži.
Ni ostal v Luksemburgu
Janez ml. je eden od štirih otrok, doma bdi nad kletjo, preostali segmenti so v rokah očeta in strica Matjaža, ki ima 43 let. "Smo super ekipa, ki premore mladost in modrost," se pohvali fant, ki je po končani srednji šoli izkušnje leto in pol nabiral v Luksemburgu. Tisto okolje ga je izoblikovalo in izklesalo ter mu dalo ogromno znanja. Vrnil se je domov.
"Hoteli so me zadržati, a me je močno vleklo domov, kjer sem hotel uresničiti sanje in dokazati, da lahko take stvari delamo tudi tu! Imel sem srečo. Doma me vsi podpirajo in mi stojijo ob strani, dobil sem izjemno priložnost. Oče in stric sta mi prepustila vodenje kleti. V Luksemburgu sem to počel, a sem imel vedno ob sebi nekoga, da mi je pomagal, doma pa sem bil za vse odgovoren sam," se spominja začetkov.
Janezovo delo je pestro in zahtevno, vanj spadajo tudi degustacije.
Domov je prišel poln znanja, tudi takega, da so se lahko lotili pridelave penin. Brez treme ni šlo, pravi, a to mu godi, saj v takih razmerah pokaže še več. "Lani je bila ena najtežjih trgatev. Imeli smo 28 delovnih dni, 25 dni smo trgali. V prvih desetih dneh je bilo najbolj stresno, niti časa za spanje ni bilo. Morda sem v teh dneh nabral skupaj 10–12 ur spanca. A ko na koncu vidiš, da je nekaj dobro narejeno, to odtehta vse," iskreno pove.
Med trgatvijo si prej omenjeni trio delo lepo razdeli: Janez ml. je v kleti, oče skrbi za transport, stric Matjaž pa, da vse gladko teče v vinogradu.
Od trgatve do trgatve
"Pred leti smo kupili sodobni mlin za grozdje, in lani se je ob slabi in zahtevni letini izkazal, saj je ločil kakovostne jagode od slabih. To nam omogoča, da izničimo učinke oksidacije in ohranimo vse, kar grozdje lahko ponudi," nas poduči Janez, ki z ekipo ničesar ne prepušča naključju. Že zdaj z Matjažem preigravata scenarije, ki jih čakajo ob letošnji trgatvi.
Saj veste, kako pravijo: bolj trta trpi, boljše je vino.
"Tudi do tri leta naprej moraš misliti na nove korake. Ne sme se ti zgoditi, da grozdje spraviš v klet, potem pa se vprašaš, kaj bomo zdaj," spet potrdi, da se pri Colnarjevih vsega lotevajo s treznim premislekom in načrtovano.
Cviček gre za med, prideluje pa ga malce drugače, saj želi, da bi ga pili kot samostojno pijačo. Ob tem ne pozablja, da so mlajše generacije zahtevnejše, zato se poskuša večkrat postaviti v vlogo kupca in je vedno znova vesel, ko se ljudje vračajo. Cena je ista za vse, pa naj kupijo en liter ali sto.
Pri Colnarjevih se leto šteje od trgatve do trgatve. Vreme jim je minuli mesec povzročalo precej težav, pravi Janez, obraz pa se mu takoj razvedri, ko pove, da je trta v prvih štirih dneh junijskega sonca dobila toliko kot prej ves maj. Malce ga skrbi mokro obdobje, a v tem vidi dobro stvar, zemlja si je po suhi zimi ustvarila dovolj zaloge.
50.000trt imajo Colnarjevi.
"Upam le, da poletje ne bo mokro, sicer bo trgatev v prvih dneh novembra," šaljivo pripomni in prizna, da je bilo v minulem mesecu in pol v vinogradu že precej dela: trti so priskočili na pomoč z ekološkimi hranili, da ne bi bilo konec sezone, preden se je sploh začela.
Firma brez strehe
Vinograd je firma brez strehe nad glavo, večkrat pove Janez. Njihovih skoraj 50.000 trt se razprostira na desetih hektarjih. "Vsako trto je treba v sezoni po tridesetkrat prebožati, da je tako, kot mora biti," nadaljuje. Vse delo, od tistega pozimi (rezanje), spomladi in poleti (zelena in strojna dela) do trgatve, opravi družina sama. Jeseni na pomoč priskočijo tete, strici, sestrične in bratranci.
Janez ob tem ne pozabi, kako pomembno delo so lani opravili njegovi trije bratranci. Slišati je, da imajo vinogradniki kar težave, če želijo dobiti delovno silo. Janez je pred časom prebral, da robot v Franciji menda sam obreže vinograd: za 700 trt potrebuje en dan, polni se na sončne celice, baterija zdrži dva dni, dela tudi ponoči. Do časov, ko bodo v njihovih vinogradih delali roboti, bo preteklo še precej Krke.
Želimo si, da se v kozarcu čuti, kaj in zakaj delamo: za sebe, potem za druge. Kot sem že rekel: vsak za sebe naredi najboljše, to pa je potem dobro za naše stranke.
Janezovo delo pa ni le tisto v naravi med trtami in v kleti. Pogosto imajo degustacije, mama zna mojstrsko povezati cviček in kulinariko, imajo kmečki turizem. Janez poudari, da je pri njih kakovost pomembnejša od količine, in opozarja, da delo enologa ne dopušča napake! Na voljo ima od 20 do 30 trgatev. "Enkrat na leto imaš možnost, da se dokažeš, da opraviš svoje delo vrhunsko. Če se pripeti napaka, gre po vodi trud celotnega leta, novo priložnost čakaš vse leto," pravi o pasteh poklica in dela, ki ga tako obožuje.
