Med podiranjem drevesa naletel na zaklad (FOTO)
Mineva 210 let, odkar so bile v Ženjaku, zdaj je to Na klancu, ob hiši številka 2, pri Benediktu odkrite znamenite negovske čelade. Zgodilo se je po naključju, ko je novembra 1811 tedanji posestnik, podložnik negovske graščine Jurij Slaček podiral hrast. V tistem času ter še dolgo po tem so drevje podirali tako, da so ga v zemlji odkopali, da so pridobili les za kurjavo. Na tak način je bil podrt tudi omenjeni hrast. Ko je padel, se je v zemlji pokazalo nekaj kovinskega, kar je pritegnilo pozornost drvarja. Našel je 26 v depo, drugo v drugo, zloženih bronastih čelad. Ker je domneval, da so zlate, je eno razbil. Ponudil jih je orožarju v Mariboru, ta jih na srečo ni pretopil. Kajti zanje je izvedel nadvojvoda Joann, ki je tedaj v Gradcu odpiral muzej. Obiskal je orožarja in jih odkupil. Prav po njegovi zaslugi so se ohranile. Za najdbo so izvedeli na cesarskem Dunaju in zahtevali, da je nekaj čelad odstopil tamkajšnjemu muzeju. Danes jih je 12 na Dunaju, sedem v Deželnem muzeju Joanneum v Gradcu, po ena je v Berlinu, Münchnu, Bad Radkersburgu in Narodnem muzeju v Ljubljani.
Nenavadna pisava
Zakaj se imenujejo negovske čelade? Ker so bile najdene na posesti podložnika negovske graščine, kjer stoji Negovski grad. Še danes zaposlujejo arheologe, zgodovinarje in lingviste. Kot so ugotovili, izhajajo iz obdobja od 4. do 2. stoletja pred Kristusom. Največ neznank je bilo glede pismenk, pisave na nekaterih čeladah. V to uganko so ugriznili številni strokovnjaki, da bi odkrili, kaj pomenijo pisava in znaki HARIGASTI TEIVA 111 I L.
Najdišče je posebno zato, ker je na čeladi napisana prva beseda v nemščini.
Nemški strokovnjaki so ugotovili, da naj bi bila to prva germanska, nemška pisava. V kraju Benedikt, kamor je spadal Ženjak, v preteklosti za najdbo ni bilo veliko zanimanja. Je pa kaplan, ki je deloval v župniji sv. Benedikt, v 30 letih na prostoru, kjer so bile najdene čelade, opravil sondiranje, da bi odkril še kako zanimivost. Seveda niso poznali detektorjev za iskanje kovin v zemlji, zato se je lotil raziskav. O tem nam je že pokojna najbližja soseda Veronika Hajnčič, sestra očeta Ivana Krambergerja iz Negove Franca Krambergerja, ki je bil rojen le kakih 300 metrov od najdišča, povedala: »Bila sem 17-letno dekle, ko me je benediški kaplan, kako se je pisal, se ne spomnim več, povabil k iskanju zakladov na prostoru, kjer so odkrili negovske čelade. Kopali smo jamo, jarek, kak meter globoko in v dolžino kakih 20 metrov. Kolikor vem, nismo našli ničesar, kar bi zanimalo kaplana. Jarek smo zasuli, tako da se ne vidi več. Vem pa natanko, kje smo kopali,« nam je povedala.
Pred odhodom na prizorišče smo se oglasili na Občini Benedikt, kjer smo se pogovarjali z referentom, ki med drugimi resorji pokriva tudi turizem. Zanimalo nas je, kako so zaznamovali ta zanimivi zgodovinski jubilej. »Kake posebne prireditve nismo imeli. Je pa Radio Maribor z zgodovinarjem Stanetom Kocutarjem pripravil oddajo, ki so jo posneli v Benediktu,« je povedal Rok Šijanec.
Doktorat iz čelad
Nas pa je zanimalo, kaj nam bodo o znameniti najdbi povedali najbližji prebivalci. Oglasili smo se pri Marjani in Danielu Furlanu, saj so čelade našli v njunem gozdu, ki je le 20 metrov od njune hiše. »Lahko vam pokažem, kje. V spomin je moj mož Drago postavil znamenje, da bi obiskovalci lažje našli najdišče. Lahko rečem, da si ga ogleda veliko obiskovalcev, predvsem tujcev,« je povedala Marjana.
Oglasili smo se tudi na domačiji Marjane in Draga Furlana, kjer ob cesti stoji informativna tabla o čeladah. Za njo so poskrbeli na pobudo predsednika Zgodovinskega društva Atlantida Benedikt Antona Mlaska in tedanjega župana Milana Gumzerja, izdelal pa jo je Jernej Lasbaher. Drago Furlan nam je povedal: »Živim le 100 metrov od najdišča, na prostoru, kjer je stala rojstna hiša očeta Ivana Krambergerja. Hiša je bila zidana in s slamo krita, v njej pa so potekali pušelšanki, kar dokazuje ohranjena slika iz leta 1910. Na njej je kot sedemletni otrok oče Ivana Krambergerja, ki leži v sredini med tremi otroki, ob slikanju gostov pušlšanka. Z najdbo pa sem se seznanil, ko so iz muzeja prišli snemat prizorišče. Pokazali so mi katastrske karte s koordinatami. V spomin so mi poslali CD,« je povedal Drago Furlan.
Ustavili smo se tudi pri znanem podjetniku, ki ima razgradnjo avtomobilov, Francu Lasbaherju, na Mariborski cesti v Benediktu, ki je od najdišča v zračni črti oddaljen kakšnih 400 metrov. Je navdušenec nad zgodovino, zato ni čudno, da je predsednik aktivnega društva starodobnih avtomobilov in kmetijske mehanizacije, Kluba Starodobnik Slovenske gorice. »Od zgodovine Benedikta so me najbolj pritegnile prav negovske čelade. Moram povedati, da se Benedičani premalo zavedamo, kaj zato pomeni naš kraj v svetu. To trdim zato, ker so se pri meni ustavili trije možje z nizozemske univerze, ki so želeli obiskati najdišče. Pri meni so tudi prespali. Kolikor sem razumel, sta bila s profesorjem dva študenta, ki sta iz negovskih čelad opravljala doktorat. Profesor mi je dejal, da bi lahko to najdišče tržili. Posebno ker je na čeladi napis prve besede v nemščini. Bil je zelo navdušen nad krajem, ki ga krasita cerkvi sv. Benedikta in Sv. Treh Kraljev. Kot je dejal, to daje najdbi dodatno zanimivost, ki bi se jo turistom zdelo vredno obiskati,« je dejal Franc Lasbaher.
