Med sprehodom po Piranu gledati v tla!

Naš obalni biser je z vsemi svojimi zgodovinsko-kulturnimi in mediteranskimi čari zgrajen iz lokalne kamnine peščenjak. Pozornejši obiskovalec bo opazil njegovo vgradnjo v stene pročelij hiš, v kamnite ograje in terase, iz njega so pomoli, v valobranih varuje nabrežja in seveda spremlja vsak korak po tlakih piranskih trgov ter ozkih ulic.

Tako nekateri pravijo, da mesto diha skozi peščenjak in naslednjič, ko ga boste obiskali, se morda med pogledovanjem po slikovitih pročeljih hiš srednjeveškega mesta in njegovih znamenitostih malo bolj pozorno zazrite tudi v tla.

Presenečeni boste nad pestrostjo vzorcev v preteklosti različno zloženih plošč oziroma večjih in manjših kamnov peščenjaka in nad mojstrstvom in domišljijo tistih, ki so jih položili. Po njih Pirančani in obiskovalci stopajo že stoletja, ob tem pa mnogi med njimi menijo, da se premalo zavedajo njihove vrednosti.

Marsikje so izginili, da o tistih, ki so v sila slabem razmajanem stanju ali v preteklosti neprimerno obnovljeni, ne govorimo. Prave kamnite in bolj ali manj ohranjene kamnite preproge pa se kot zakladi skrivajo po ozkih uličicah.
 

Ponekod že asfalt in beton

Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana je že leta 2007 ob 50. obletnici smrti Jožeta Plečnika in 135. obletnici njegovega rojstva ob dnevih evropske kulturne dediščine sila prodorno opozorilo na odnos do teh tlakov. Na srečo jih v mestu v desetletjih nista povsod zamenjala asfalt in beton, a resnici na ljubo so marsikje hudo razmajani. Zato je Anbot izpeljal delavnico, v kateri so pod geslom Ozrimo se v tla organizirali obnovo tlaka majhnega piranskega trga. Nanjo so povabili mojstre, ki še vedo, kako so nekoč tlakovali ulice v starih mestnih jedrih. Po tem dogodku sta se zavedanje o vrednosti tlakov in zanimanje zanje med Pirančani močno povečali.

Tako je lani potekala delavnica, ki jo je zasnovala in vodila krajinska arhitektka Romana Kačič iz piranskega zavoda za krajino, kulturo in umetnost Abakkum. Z veliko radovednosti so se je udeležili učenci, upokojenci in študenti, med katerimi ni manjkalo nekaj bodočih krajinskih arhitektov. Na začetku so se na predavanjih seznanili s funkcionalnimi in ekološkimi vidiki kamnitih tlakov, predvsem pa niso pozabili na njihov estetski, socialni in še zlasti zgodovinski pomen.

Nato so med terenskim delom izdelovali karte tlakov posameznih delov Pirana. Združili so jih v skupno karto tlakov mesta, ki je bila nato predstavljena na tradicionalnih Piranskih dnevih arhitekture. A med terenskim delom niso le popisali tlake, ampak so tudi zabeležili njihovo stanje oziroma marsikje razmajano stanje.
 

Položen na suho

Takrat so vse odmevneje začela potekati dogajanja, ki opozarjajo na pozitivnejši odnos do tovrstne dediščine, na kakovost javnih odprtih površin in na pomen kamnitega tlaka, položenega na suho. Ta ima namreč v okoljskem, funkcionalnem, estetskem, kulturnem in trajnostnem smislu številne prednosti.

V ta namen so izpeljali delavnice in delovne razstave, ki so pripeljale do izvedbe mednarodnega projekta o obnovi kamnitega tlaka v starem mestnem jedru po tradicionalni metodi suhe gradnje. Potekal je spomladi in je združil strokovnjake, obrtnike in ljubitelje dediščine iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Med drugim so na eni izmed piranskih ulic predstavili nova znanja, ki so v skladu s tradicijo, ter poudarili pomen obstoja in varovanja tlakov, položenih na peščeno podlago. Temu dodajmo, da je Unesco lani uvrstil veščino suhozidne gradnje na seznam nesnovne kulturne dediščine.
 

V štirih jezikih

Na tlake v Abakkumu prizadevno opozarjajo tudi letos, ob čemer poudarjajo, da identiteta podobe slovenskega dela Istre izhaja iz lokalnega kamna, peščenjaka, ki s svojo barvo in vzorci tudi v tlakih daje enkratno podobo ter toplino tako Piranu kot celotni obali.


In posebnost tega prepoznavnega peščenjaka je kot del kulturnega turizma in kot pomemben del identitete našega dela Istre prepoznalo tudi Turistično združenje Portorož. Direktor tega združenja Igor Novel, ki je podprl njihova prizadevanja, poudarja: »Kulturni turizem spada med najhitreje rastoče vrste turizma v svetu, v skladu z našo strategijo pa predstavlja tudi pomemben element razvoja te panoge v občini Piran. Zato bomo v turističnem združenju tudi v bodoče podpirali projekte, ki našo bogato kulturno dediščino približujejo obiskovalcem.«

Turistično združenje Portorož bo v celoti finančno omogočilo skorajšnji izid knjižice Kamnita preproga, ki je delo kreativne skupine pod vodstvom Romane Kačič. V njej je Abakkum poljudno združil do zdaj pridobljena znanja o piranskem peščenjaku in tlakih.

Sestavlja jo dvanajst ilustracij z besedilom, ki prikazuje tovrstno specifičnost slovenskega obalnega pasu. Pri njenem snovanju se je kreativna skupina, v kateri so še krajinska arhitektka Mojca Fabbro, arheologinja in slovenistka Josephine Mair ter oblikovalka Noemi Zonta osredotočile na lastnosti peščenjaka.


Knjižica je namenjena širši javnosti in jo popelje milijone let nazaj v čas, ko je peščenjak nastal, pa vse do današnjih dni in njegove uporabe pri tlakovanju kamnitih površin. Izšla bo v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku ter bo obiskovalcem Pirana služila kot dodatno promocijsko gradivo mesta.