Občina Divača je prevzela cerkev v najem za najmanj 20 let,« sporočajo z divaške občine. »V objekt smo s proračunskimi sredstvi vlagali že v preteklosti, cerkev pa bo obdržala kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo,« je v nagovoru poudarila županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan. Še to: skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača.
Cerkev v zadnjih letih postopno obnavljajo. Po zadnji obnovi strehe 2004. je bil leta 2017 obnovljen suhi zid okoli cerkve, 2018. je bila statično sanirana streha, leta 2019 so bila vgrajena nova okna z UV-zaščito. Z letom 2021 se je na Gradišču začela mednarodna restavratorska šola, ki je zasnovana kot triletna delavnica, v sklopu katere se študenti restavratorstva univerz iz Slovenije, Hrvaške in Švice spoznavajo z najnovejšimi metodami restavriranja stenskih poslikav.
Na plakatu je podoba leva z miško med tacama. Foto: zvkds.si
Pravkar so končali obnovitvena dela na zunanjščini, ki so jo v celoti restavrirali. Cerkev sv. Helene, ki je v osnovi še zgodnjegotska in v 17. stoletju predelana stavba, ima v veliki meri ohranjene prvotne apnene omete, zaradi česar je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije določil, da se zunanjščina restavrira po principu maksimalnega možnega ohranjanja avtentične podobe in materiala.
Spomenik je tri kilometre oddaljen od središča Divače.
V najem jo je prevzela najmanj za pol leta. Foto: istria-culture.com
Izvajalci so vse kakovostne apnene omete ohranili in utrdili, manjkajoče dele pa dopolnili z novimi po vzoru originala. Tudi prvotne apnene beleže so ohranili in utrdili, niso pa jih prekrili z novimi, temveč so rekonstruirane dele tonsko prilagodili originalu. Restavrirani so bili tudi vsi kamniti elementi, popravljena sta bila stika zvončnice in lope z ladjo, kar bo preprečilo nadaljnji vdor vlage v objekt. Z lanskimi restavratorskimi posegi so končali obnovo zunanjosti cerkve in hkrati zagotovili boljše razmere za ohranjanje največjega bogastva njene notranjosti – dragocenih srednjeveških fresk.
Izvajalci so vse kakovostne apnene omete ohranili in utrdili.
Ob predaji Foto: zvkds.si
Med deli so študenti odkrili tudi manjkajoči del freske, miško med tacami leva, ki je s prostim očesom nevidna in zanjo do zdaj niso vedeli. Barvna plast, s katero je bila naslikana, je namreč odpadla, njeni ostanki pa so dobro vidni pod UV-lučjo. Na plakatih, ki so jih v ZVKDS pripravili ob tej priložnosti, si bodo lahko obiskovalci cerkve ogledali manjkajoči del freske. Odkritje potrjuje domnevo, da se poslikava navezuje na Ezopovo basen o levu in miši.
