Med vinogradi raztegovali mehove

NOVO MESTO – Pravijo, da je harmonika univerzalen inštrument, ne sicer tako zelo stara kot tamburice ali violina, a napevi izpod prstov učenih glasbenikov na klavirskih harmonikah zvenijo fascinantno. Pa vendarle pristna glasba ne nastaja v šolah, ampak v srcih ljudi, tudi najbolj preprostih, ki nikoli niso poznali not. So pa zato s seboj na svet prinesli toliko več veselja, ki so ga pripravljeni deliti s prijatelji, znanci, vaščani.

Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine je minulo soboto popoldne v Sevnem na Trški gori pripravila že 12. Revijo harmonikarskih skupin in orkestrov, ki igrajo na diatonično harmoniko. Po domače povedano, na tradicionalno frajtonarico.


V večnamensko dvorano Kmetijske šole in gimnazije Grm na Bajnofu se je okoli dveh popoldne zgrnilo več kot 150 harmonikarjev. Tokrat so povabili osem frajtonarskih orkestrov, ki igrajo Slakove in druge zabavne in ljudske napeve.
Sočasno je Društvo vinogradnikov Trška gora – Novo mesto organiziralo že 7. Pohod po Slakovi poti, ki se vije med trškogorskimi vinogradi.

Plesali že ob prvi skladbi

Kot nam je povedal predsednik društva Jože Bašelj, se 7,5 kilometra dolga Slakova pot vije med trškogorskimi vinogradi od dvorane na Bajnofu do cerkve Marijinega vnebovzetja na vrhu Trške gore, kjer med drugim stoji spomenik ambasadorju cvička, frajtonaric in ljudskih viž Lojzetu Slaku. Pot pelje mimo premnogih zidanic, nekatere so bile celo odprte: »Sicer pa se je 3000 pohodnikov lahko krepčalo na pripravljenih pohodniških točkah,« je poudaril Bašelj in dodal, da so ljubitelji dolenjskega cvička, Lojzeta Slaka in sonca prišli iz Notranjske, Prekmurja, Gorenjske, Štajerske ... skratka iz vse Slovenije.

Po krajšem kulturnem programu vrh Trške gore so se pohodniki okoli dveh popoldne vrnili v dolino na Bajnof, kjer so jim ob zvokih frajtonaric postregli z golažem in kupico cvička.

Na odru nabito polne dvorane so letos prvi nastopili člani Harmonikarskega orkestra kulturnega društva Mihaelov sejem Mengeš. Navdušena množica je med mizami zaplesala že ob prvi skladbi, vzdušje je bilo naravnost vročično.


V kotu dvorane smo opazili mlade osnovnošolske in srednješolske muzikante, člane Harmonikarskega orkestra Boštjana Povšeta z Blance. Nekateri so še tako mladi, da so komaj prenašali kovček s frajtonaricami. Med njimi sta sestri, sedemnajstletna Lea in 15-letna Larisa Gnidica z Blance. Prva je raztegovala mehove, druga brenkala na kitaro. Njuni gibi in ritem so bili zares spontano sestrsko usklajeni.

Lea nam je povedala, da se inštrumenta učita že od mladih nog in jima je še zdaj v veselje.

V vsaki vasi vsaj ena harmonika

Na odru smo srečali tudi gospo Marinko Klešnik, ki se je učenja frajtonarice lotila kot odrasla. »V veselje mi je, igram jo že 16 let,« se nam je nasmejala z odra.

Nato smo nekaj minut uživali ob izjemnem nastopu Orkestra Andreja Bajuka, katerega člani so doma iz okolice Metlike.
Za njim so prišli na oder bolj domači fantje iz Društva harmonikarjev Mirna Peč, ki jih zadnja leta vodi 58-letni harmonikar Franc Potočar iz Potočne vasi, sicer samouk: »Prvič sem frajtonarice raztegnil pri petih letih, šol ni bilo, pa sem se naučil sam, s pomočjo očeta, ki je bil prav tako harmonikar.« Vse življenje je bil ljudski godec na frajtonaricah, imel svoj ansambel in igral po ohcetih in veselicah. Zdaj je v pokoju in vodenje harmonikarjev Mirne Peči mu je v veselje.

Potočar nam je povedal, da je frajtonarica začuda vse bolj priljubljena, tako na Dolenjskem kot tudi širše po Sloveniji. »Frajtonarica je morda živahnejša harmonika od klavirke, bolj ljudska, bi rekel, in seveda tudi bolj enostavna, manj strokovna. Na moje veliko veselje opažam, da jo ima mladina čedalje rajši. Na Dolenjskem ima vsaka vas, zaselek vsaj enega harmonikarja.«


Dodal je še, da se je mogoče s pomočjo učitelja v treh mesecih že naučiti skladbo ali dve. Na koncu nam je priznal, da ima tudi sam doma vinograd s 600 trtami. Kar težko si je predstavljati dolenjskega harmonikarja na frajtonarico, da ne bi doma imel vinograda.

Pred leti je na reviji nastopilo kar 250 harmonikarjev in 13 ansamblov. A so se na turistični zvezi odločili omejiti število nastopajočih. Že v soboto ob osmih ansamblih v dvorani nismo našli praznega sedeža.