Melania neprepoznavna: njena postava postala predmet posmeha

Dobro leto je leseni kip Melanie Trump, prve dame ZDA, ki prihaja iz Sevnice, vznemirjal mimoidoče na travniku na Rožnem pri Brestanici ob Savi. V Berlinu živeči ameriški umetnik Brad Downey je tam postavil sprva leseni kip, ki so ga neznanci zažgali, zdaj pa tam stoji še replika v bronu.

Po odkritju spomenika je v javnosti završalo. Polno je bilo takih, ki jim ne leseni ne bronasti kip nista všeč. Komentirali so, da gre za strašilo za ptice, skrpucalo, da smeši prvo damo, a po drugi strani je peščica ljudi kip tudi občudovala.

Zakaj tako raznoliki odzivi in toliko negativnih komentarjev?

»Ljudje so verjetno še danes navajeni, da so javni spomeniki v realističnem in akademskem slogu, da ustrezno idealizirajo pomembne ljudi, kar pa je v primeru Melanijinega kipa ravno nasprotno. Avtor jo je verjetno namenoma ustvaril bolj obrtniško in okorno, torej ustvaril je kip, ki ni idealiziran in ni realističen, prav zato, da bi nekoliko spremenil dolgo zgodovino takšnih javnih spomenikov,« pravi dr. Rebeka Vidrih, docentka za področje umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti.


V vaškem okolju so pričakovanja ljudi še toliko bolj tradicionalna, se strinja Vidrihova: »Na vasi ni veliko spomenikov. Morda so vajeni le partizanskih, ki so še nekoliko modernističnih oblik, razlika pa je tudi, da v partizanskih kipih ni toliko izpostavljen konkretni posameznik, ampak gre bolj za spomeniške nagrobnike, kjer so navedena le imena. Zdaj je avtor v javni prostor v ospredje postavil le eno osebnost, in še to najbolj znano svetovno osebo, ki prihaja iz Slovenije, in ljudem se zdi morda nesprejemljivo, da je ustvarjena v takšni karikaturi.«

Melania v resnici mnogo lepša

Po mnenju umetnostne zgodovinarke se razlog za odklonilni odnos do kipa skriva ravno v predstavi ljudi, kaj je lepo in kako je bilo doslej, torej česa smo vajeni. »Če za klasične tradicionalne spomenike in kipe velja, da so bili realistični in nekoliko bolj idealizirani, saj je marsikdaj moral umetnik na kipu kaj popraviti, da bi zadostil tedanjim idealom, pa tega pri Melanii ne bi bilo treba, saj v osnovi velja za lepo samo po sebi, zato korekcije ne bi potrebovala,« pojasnjuje Vidrihova.

Aleš Župevc je na pobudo Downeyja izrezljal leseni kip, po katerem so zdaj naredili še bronasto različico. FOTO: Borut Zivulovic, Reuters

Kakšna je vrednost kipa?

Kakšna bo umetniška vrednost kipa, bo določil umetniški sistem. »Najprej so na vrsti likovni kritiki, potem kustosi, ki razstavljajo v galeriji, sledi umetniški trg in na koncu umetniška zgodovina. Glede na to, da je v ozadju kipa neki koncept, bi lahko imel večjo vrednost, kot če bi bil narejen po akademskih tradicionalnih standardih,« razmišlja Vidrihova.

Zakaj je ameriški umetnik Downey ustvaril takšno Melanio, kot jo je, ni povsem jasno, saj avtor le redko stopi pred javnost, a kot kaže, gre za komentar na ameriško politiko. Stika z avtorjem nam ni uspelo vzpostaviti, je pa  za francosko tiskovno agencijo AFP izjavil, da je želel postaviti »nespomenik in antipropagando za Belo hišo«, hkrati pa je želel tudi sporočiti, da je Trumpova soproga, rojena kot Melania Knavs v Jugoslaviji, pravzaprav imigrantka.

Na dan odkritja bronastega kipa, ki je postavljen na 2,8 metrskem lesenem štoru, so se zbrani sladkali s torto, poimenovano po Melanii, ki so jo izdelali v sevniški pekarni.