Meni, da se država iz njega norčuje

LJUBLJANA – Upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Anton Krkovič in država še vedno ostajata daleč vsak na svojem bregu. Krkovič s tožbo zaradi postopka Patria zahteva 601.000 evrov kot povračilo škode, država pa mu je za 294 dni neupravičenega bivanja za rešetkami na Dobu pripravljena ponuditi le dobrih 35 tisočakov. Krkovič ponudbo države dojema kot »norčevanje in še en udarec države«, ponujena odškodnina v višini »ene zajetnejše plače menedžerja« pa se mu zdi »sramotna in ponižujoča«. Občutke, ki ga prevevajo ob prihodih na sodišče, je celo primerjal z občutki, ki jih doživljajo žrtve posilstev, ko morajo znova obujati spomine na travmatični dogodek. Krkovič bo svoje spomine moral obujati 15. januarja, ko je predvideno njegovo zaslišanje.


Država se strinja, da mu pripada odškodnina za neupravičen odvzem prostosti oziroma čas, prebit v zaporu, a meni, da mu nikakor ne pripada odškodnina za potek kazenskega postopka Patria, za katerega je Krkovič prepričan, da je bil močno politično naklepno motiviran. Pri tem se sklicuje na domnevno izjavo vrhovnega sodnika Branka Masleše ob neki priložnosti, da je treba »Janšo sfukati«, ter na besede, ki naj bi jih višji sodnik Milan Štrukelj (bil je predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo) izrekel svojemu avtomehaniku Jožetu Razpotniku, češ da je bila obsodba Krkoviča po »komandi z vrha«. O tem bo sodišče že sredi januarja zaslišalo ravno omenjenega mehanika, takrat pa bo svoje lahko povedal tudi Krkovič.
Zaslišanja sodnika Štruklja ni predlagal nihče.


Državna odvetnica Mojca Modic Zule je v imenu tožene države pojasnila, da so bile te sporne izjave že izpodbite, sicer pa sodniki ne odgovarjajo za odločitve v sodnih senatih, saj ne odloča le en sodnik, nezakonitost postopka pa se ne more razčiščevati v civilnem postopku, temveč se lahko uveljavlja in dokazuje le v kazenskem postopku, pri čemer ni nobene odločbe, ki bi kazala na to. Kazenski postopek v zadevi Patria, ki je po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču zastaral, je namreč tekel na treh stopnjah in na ustavnem sodišču, ki pa ni ugotovilo takih zlorab postopka, navaja državna odvetnica.
Krkovič in njegova pooblaščenka odvetnica Sanja Brezinščak nezakonitost kazenskega postopka zatrjujeta tudi s tem, da tožilstvo tudi po odločbi ustavnega sodišča ni spremenilo obtožnega predloga, temveč je kljub stališču ustavnih sodnikov vztrajalo pri njem, kar pomeni, da je bil do formalnega zastaranja kazenskega pregona postopek nezakonit.

Tožbo sta vložila tudi prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič in prvak SDS Janez Janša. Prvi je v predhodnem postopku zahteval dobrih 13,4 milijona evrov za 184 dni neupravičenega zapora in poslovno škodo, a se je na koncu zadovoljil s slabih 63 tisočakov denarnega obliža, za kolikor se je zunajsodno poravnal z državo. Janša s tožbo od države, nekdanje tožilke in štirih sodnikov zahteva 901.119 evrov, sodišče njegovega zahtevka še ni začelo obravnavati.