Mesarji zlorabljajo kralja med pujsi
Številni zavajajo, da je v salamah krškopoljec S sledljivostjo porekla bi preprečili prevare
Odpri galerijo
Pri nakupu mesnin in mesa edine ohranjene slovenske avtohtone pasme krškopoljskih prašičev, predvsem tistih, na katerih ni nalepke z registrirano blagovno znamko Mesnine krškopoljskega prašiča, je dobro biti pozoren. Še posebno pri tistih z zelo nizkimi cenami, saj ni nujno, da so res v celoti narejeni iz mesa omenjenega prašiča. Samo za predstavo: kilogram salame iz le krškopoljskih prašičev se giblje od 25 do 30 evrov, za kilogram pršuta pa je treba odšteti od 30 do 80 evrov. Ravno zato, da potrošniki pri nakupu v trgovinah ali pri naročilu jedi v restavracijah ne bi bili zavedeni oziroma izigrani, so se na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto s šestimi partnerji lotili projekta sledljivosti porekla mesa krškopoljskih prašičev.
Hkrati sicer poteka pilotni projekt vpeljave odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič. Z njim namreč želijo spoznavati parametre kakovosti mesa, pripraviti nabor možnih parametrov in vključitev najprimernejših v odbiro plemenskih živali ter tako preprečiti izgubo vrhunskih lastnosti mesa te pasme. V zadnjih letih se tega zaveda vedno več Slovencev, še posebno če se ga uporabi v suhomesnih izdelkih, ki slovijo po boljši mehkobi, sočnosti in aromatičnosti. Poleg tega pa, kot še poudari Kastelic, ima meso za človeka ugodnejše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6.
Naslednje leto bo Slovenija nosilka naziva evropska gastronomska regija 2021. Tako Ivanškova kot Kastelic poudarjata, da bi bilo dobro veliko pozornost nameniti tudi krškopoljskemu prašiču. Kot že rečeno gre za edino ohranjeno slovensko avtohtono pasmo prašičev, kar bi lahko država izkoristila pri promociji naše kulinarike tako doma kot v tujini. In če je, kot pravi stari slovenski rek, prašič kralj med domačimi živalmi, potem bi lahko bil prihodnje leto, kot sklene Kastelic, »krškopoljski prašič kralj te regije«.
Sledi do krožnika
Kot nam pojasni vodja rejskega programa pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andrej Kastelic, gre za zagotavljanje sledljivosti od predelovalne industrije naprej, vse do krožnika. »Popolna sledljivost je zagotovljena do predelovalne industrije, od tam pa se lahko izgubi. Odvisno od partnerjev v verigi,« je razložil. Poreklo živih živali se tako sledi dokumentacijsko, in sicer z individualnimi ušesnimi številkami (s saržno številko, pod katero so zabeležene ušesne številke živali) in genetskim preverjanjem. Trenutno je mogoče z različnimi metodami dokazovati, ali je izdelek oziroma jed v restavraciji res iz krškopoljskega prašiča ali ne. Ampak, kot dodaja Kastelic, bodo s projektom poskušali določiti tisto »najhitrejšo in najcenejšo možno«. Tako bodo lahko vpeljali rutinsko kontrolo sledljivosti porekla mesa in mesnin krškopoljskega prašiča in morebitne kršitelje prijavili uradnim institucijam.Krškopoljski prašič slovi po izjemni kakovosti mesa in slanine.
Hkrati sicer poteka pilotni projekt vpeljave odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič. Z njim namreč želijo spoznavati parametre kakovosti mesa, pripraviti nabor možnih parametrov in vključitev najprimernejših v odbiro plemenskih živali ter tako preprečiti izgubo vrhunskih lastnosti mesa te pasme. V zadnjih letih se tega zaveda vedno več Slovencev, še posebno če se ga uporabi v suhomesnih izdelkih, ki slovijo po boljši mehkobi, sočnosti in aromatičnosti. Poleg tega pa, kot še poudari Kastelic, ima meso za človeka ugodnejše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6.
Zasluži si promocijo
Z rejo omenjenih prašičev se v Sloveniji ukvarja 154 kmetij. Na leto zakoljejo približno 6000 živali. Ena od teh je tudi kmetija Martine in Franca Ivanška z Zasapa pri Cerkljah ob Krki, ki velja za izvorno kmetijo. To pomeni, da je od njih šel prvi plemenski material po vsej Sloveniji. Martina, ki je predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, seveda še kako podpira sledljivost porekla mesa vse do krožnika. »Potvar je zelo veliko. To je zavajanje potrošnikov,« o tem, kako nekateri pridelovalci oglašujejo, da prodajajo ali ponujajo meso oziroma izdelke le iz krškopoljskih prašičev, nato pa se izkaže, da ni tako, pravi sogovornica. Poudari, da je društvo nosilec blagovne znamke Mesnine krškopoljskega prašiča, ki ga podeljuje vsem rejcem, ki »100-odstotnoizdelujejo izdelke iz krškopoljskega prašiča«. Če se izkaže, da ni tako, certifikat takoj izgubijo. Ivanškova poudari, da izdelek ne sme vsebovati mesa sodobnih pasem. Dovoljeno je le dodajanje govedine ali divjačine, pri čemer pa mora biti to na izdelku jasno navedeno. »Dokler ne bo sledljivosti z genetiko, ne moreš dokazati, da ne gre v celoti za krškopoljskega prašiča,« nadaljuje sogovornica in dodaja, da bo lahko vsak potrošnik, ki bo sumil, da ga je gostinec ali prodajalec prevaral pri mesu, del tega poslal na društvo v analizo.
Naslednje leto bo Slovenija nosilka naziva evropska gastronomska regija 2021. Tako Ivanškova kot Kastelic poudarjata, da bi bilo dobro veliko pozornost nameniti tudi krškopoljskemu prašiču. Kot že rečeno gre za edino ohranjeno slovensko avtohtono pasmo prašičev, kar bi lahko država izkoristila pri promociji naše kulinarike tako doma kot v tujini. In če je, kot pravi stari slovenski rek, prašič kralj med domačimi živalmi, potem bi lahko bil prihodnje leto, kot sklene Kastelic, »krškopoljski prašič kralj te regije«.
Teh potvar je zelo veliko. To je zavajanje potrošnikov.