Meščan postal mladi kmet leta
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) sta pred dnevi na 13. izboru inovativna mlada kmetica/inovativni mladi kmet (IMK) v predsedniški palači v Ljubljani razglasili zmagovalca izbora. Za mladega, inovativnega kmeta leta je strokovna komisija izbrala 38-letnega Gregorja Slavca iz Knežaka.
Predsednica komisije za izbor IMK Jožica Vodopivec Rozman je v imenu članov povedala, da je Gregor po starem očetu podedoval opuščeno in že hudo zaraščeno kmetijo. Povejmo, da v Sloveniji na dan propadejo tri, zato je Gregorjeva odločitev, da oživi starodavno kmetijo v tradicionalnem slogu, hkrati pa ji odmeri dodano vrednost, ki mu omogoča dostojno preživetje, mali čudež.
Tudi maline in čebele
Slavec je eden redkih kmetov v svojem okolišu, kjer na pašnikih pase 40 drežniških koz, nekaj bovških ovc, 20 glav avtohtonega cikastega goveda, stotnijo kokoši in štiri osle. Nobena našteta žival ni primerna za farmsko rejo in v strogo ekonomskem pogledu na kmetiji same po sebi vse prinašajo izgubo. Cike denimo ne dajejo 30 litrov mleka na dan kot črno-bele frizike, drežniške koze so včasih samosvoje, kokoši na dvorišču pa tudi približno ne znesejo toliko jajc na leto kot farmske, zaprte v kletkah.
Če želimo, da se živali svobodno gibljejo po pašnikih in po dvorišču, je zelo težko izumiti kaj donosnega. A Gregor Slavec je našel. V želji, da bi kozjemu mleku dodal vrednost, se je lotil izdelave sladoleda raznolikih okusov, ki je kupcem na voljo v ekološki embalaži. A sladoled je le eden od izdelkov kmetije Slavec. Druge so denimo ekološke ajdove testenine. V manjšem rastlinjaku goji maline, skrbi za 24 čebeljih družin, prideluje ter polni mleko in jogurte, hkrati pa ima kmetijo odprtih vrat, ki jo pogosto obiščejo odrasli in skupine otrok. Nekateri morda prvič v življenju pobožajo kokoš in zajezdijo osla.
Gregor pove, da je priznanja vesel, saj je pred tremi leti začel s tremi kozami. Njegova zgodba je naravnost fascinantna, saj je prišel iz mesta. »Otroštvo sem preživel v bloku v Ilirski Bistrici.« Izšolal se je za ekonomskega tehnika in nato delal kot šofer kombija. »Ni mi bilo težko, bil sem malo šofer, malo deklica za vse. A nekako sem si od nekdaj želel delati na kmetiji, imeti živali.«
Z osem hektarjev veliko kmetijo je podedoval le nekaj ročnega orodja in star traktor IMT. Kot pravi, je imel ded naslednike, štiri hčere in sina, a se je odločil, da kmetijo prepusti vnuku. »Stari oče je leta 1991 prodal iz hleva zadnjo kravo in kobilo.«
V treh letih jo je očistil in na njej pognal zgledno proizvodnjo domačih, ekoloških izdelkov, s čimer je ustvaril dve delovni mesti. »Poleg mene je trenutno na kmetiji zaposlen še en fant, medtem ko žena Adrijana še vedno hodi v službo. Malce previdnosti ni odveč ...« Vse svoje izdelke proda doma na dvorišču. »Trenutno je povpraševanje večje od ponudbe. Očitno je dober izdelek kmetije mogoče vedno prodati.« Zdaj bi najbolj potreboval dodatno skladišče za prodajo svojih pridelkov in izdelkov. Pri čemer gleda na stvar širše, saj bi v svojo zgodbo vključil tudi druge okoliške kmetije.
Za naziv inovativnega mladega kmeta so se letos poleg Gregorja potegovali še Sara Berglez Zajec iz Kaple, Simon Čretnik iz Žalca, Rok Gartnar iz Gorenje vasi, Timotej Kovač iz Pivke, Katja in Barbara Leber Vračko iz Zgornje Kungote, Anton Požar iz Moravč, Katarina Puhan iz Bogojine, Eva Pavlič Seifert iz Drage, Katja Sinkovič iz Buč in Barbara Zakrajšek iz Loke pri Zidanem Mostu.
drežniških koz ima v čredi.
Komisija v sestavi Žan Koroša, Uroš Kovačec, Igor Paldauf, Marjan Golavšek in predsednica Rozmanova je pri kandidatih ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi.
