Mestni labodi so prejeli osebne izkaznice

Labodji par, ki gnezdi na Koseškem bajerju v Ljubljani, je letos uspešno vzgojil šest mladičev. S skupnimi močmi so jim nadeli identifikacijske obročke, ki so nekakšna osebna izkaznica labodov. Labodja družina, ki zdaj šteje osem članov, je postala prava atrakcija. Mnogi redno prihajajo k bajerju in opazujejo, kako starši ljubeče skrbijo za svoj podmladek.

Obročkanje na Koseškem bajerju sta opravila predstavnika Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter sodelavci službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz javnega podjetja Voka Snaga, ki upravljajo krajinski park.
 

Sodelovanje med državami

»Oba od labodjih staršev na Koseškem bajerju sta bila obročkana že v preteklosti, zdaj pa smo identifikacijske obročke namestili tudi mladičem,« so povedali organizatorji akcije. »Obročkanje ptic ima več kot 100-letno tradicijo, saj v Sloveniji ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Danes slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic.«

Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebno pri pticah selivkah sta pomembna sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobijo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter o dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih.


»S pomočjo obročkov smo tako ugotovili, da sta se januarja letos lanskoletna labodja mladiča zadrževala na travnikih v Hrašah, prenočevala pa sta na Zbiljskem jezeru. Pred leti je bila v Sloveniji obročkana bela štorklja, ki so jo nato opazili v Južnoafriški republiki. Razdalja med krajema je ocenjena na več kot 7800 km,« so še povedali organizatorji akcije.
Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica, saj nosi podatke o spolu, starosti ter podatek o datumu in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkajo v gnezdu, ko so še mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledajo, stehtajo, zabeležijo pa tudi nekatere druge biometrične podatke, kot je na primer dolžina peruti in podobno.
 

Zvest in zaščitniški

Na kratko še o izjemno lepi in fotogenični ptici. Labod grbec je velika ptica. Samo njegov trup je dolg okoli 80 cm, skupaj z vratom pa meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti meri od 200 do 240 cm. Perje je v celoti belo. Ima oranžen kljun s črno bazo, črne so tudi noge. Ime mu je dala opazna črna grba na čelu.

V vodi je ta veličastna ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje nerodno in nebogljeno. Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu močno potruditi. Precej časa teče in močno zamahuje s krili, preden se končno dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je mogoče slišati značilen utripajoč, celo nekoliko pojoč zvok mogočnih peruti.


Labod grbec je rastlinojed, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in z algami, na kopnem pa se rad pase na travnikih. Občasno se na njegovem jedilnem listu znajdejo tudi kakšna dvoživka, žuželka ali polž.
Labod grbec ni prav nič plašen, prej nasprotno. Pogosto s sikanjem in šopirjenjem pokaže svojo nejevoljo, če se mu preveč približamo. Starši zaščitniško branijo svoj zarod, če se jim preveč približamo, lahko postanejo napadalni. Zato se raje umaknimo in jih opazujmo od daleč.
Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, labod zgradi na obali tik ob vodi. Starši gnezdo skrbno in neustrašno varujejo pred vsiljivci. Labod je zvest partner, saj samica in samec ostaneta skupaj vse življenje. Če je bila gnezditev uspešna, se labodji par na isto gnezdo vrača leto za letom. Pri nas gnezdi v aprilu in maju, opazujemo pa ga lahko vse leto.