Poglejte, kako so metali sekiro Martina Krpana (FOTO)

Martin Krpan bi bil ponosen, če bi minule dni na svoji kobilici prijezdil mimo Gradišča nad Šentvidom pri Stični. Kar 30 tekmovalcev in devet tekmovalk se je tam merilo na že 5. državnem prvenstvu v metu Krpanove dvojne sekire. Navdušili pa bi ga tudi domačini, ki so tod na Gradišču in okoli koče naredili pravi mali raj.

Tekmovanje je vodil Denis Sotirov.

Če je nimaš, je nekaj narobe

Koča na Gradišču leži na nadmorski višini 519 metrov, ob njej se v zrak dviga cerkev sv. Miklavža, ki jo prvič omenjajo že davnega leta 1250. Kočo je dal postaviti zdaj že pokojni v tujini šolajoči se usnjarski industrialec Jože Lavrič, zato nosi ime po njem. Bil je tudi lovec in ustanovitelj lovske družine v Šentvidu pri Stični. K današnji podobi, velja za eno najbolj ličnih koč v Sloveniji, ji je pomagal neutrudni Maks Jerin, ki je začel pred leti delati v Planinskem društvu Stična. Ob obisku gora se je zavedel, da ta konec Slovenije potrebuje urejeno kočo. Pljunil je v roke, danes je v delo vpeta celotna njegova družina – partnerica Sonja Trlep in otroci Špela, David in Robi. »Načrtov imamo še veliko. Domislili smo se tudi, da pripravimo dan sekire, v njegovem sklopu je potekalo državno prvenstvo. Sekira in človek sta tesno povezana že več tisoč let. Kar pomislite: pes in sekira človeka spremljata od nekdaj. Ko greš v naših krajih v gozd, te takoj vprašajo, ali imaš sekiro. Če je nimaš, je nekaj narobe. Tu so še kovači, mojstri za izdelavo sekire, tudi ti so se dan poprej predstavili na Gradišču,« pripoveduje Jerin.

Joži Balant bo z nagrado pridno trenirala.

Začelo se je v soncu, končalo pa v nalivu. »Preveč dežuje?« je vprašal Dejan Sotirov, eden od dveh sodnikov, ki sta skrbela, da so vsi sodelujoči upoštevali pravila, tako tekmovalna kot varnostna. Za nameček sta pojasnila, koliko točk si je kdo priboril z metom. »Gremo dalje!« so v en glas odgovorili finalisti in finalistke.

Skoraj v sredino!

»Bilo je tesno, vsako leto ste boljši, vsako leto bolj motivirani,« je Sotirov pred razglasitvijo rezultatov pohvalil sodelujoče. Najboljše so nagradili. Prvakinja in prvak sta odnesla domov prehodni pokal, v trajno last pa sekiro za delo v gozdu in tekmovalno Krpanovo sekiro, ki so jo izdelali v Kovačiji Krmelj v Škofji Loki. V ženski konkurenci je v zaključku tekmovanja največ pokazala Joži Balant iz Šentvida pri Stični. »Tekmovala sem prvič. Dan prej sem malce poizkusila. Potem sem se kar prijavila. Da dobro vržeš, se moraš zagledati v neko točko in ji slediti. Enkrat se posreči, drugič ne. Mi pa ta zmaga veliko pomeni. Zdaj sem dobila pravo tekmovalno sekiro, s katero bom lahko trenirala,« je dodala 63-letnica, ki si želi, da bi se prihodnje leto tekmovanja udeležijo še več žensk. Letos je za sabo pustila tudi sestro Marijo Steiner.

Najboljši v moški konkurenci.

Izkazal se je tudi 69-letni Ludvik Steiner iz Petrušnje vasi pri Šentvidu. Bil je najstarejši in med tistimi, ki so se izjemno navdušili nad metom sekire. »Bistveno je, da dobro proučiš obrat, ki ga naredi sekira,« svetuje. Tako kot preostali je metal sekiro, težko 1,2 kilograma, k nastopu pa ga je nagovorila žena, ki je v svoji kategoriji zasedla 2. mesto.

Tekmuje zaradi Slovenskih novic

Pomembna je tehnika.

»Seveda sem zadovoljen,« je ponosno povedal Zvonko Turk, ki je z zadnjo serijo treh metov zbral 14 točk od 15. Dovolj za laskavi naslov državnega prvaka. »Veliko treniram, pred tekmovanjem smo se dobili nekajkrat na teden. S sosedi smo si doma postavili tarče,« je pojasnil. Kočevec meče Krpanovo sekiro že štiri leta, dlje, sedem let, pa tekmuje z malimi sekirami, kjer je tudi že postal državni prvak. »V Kočevju imamo metanje sekire radi, tudi podmladka je nekaj,« pristavi Alojz Urh, ki si je drugo mesto delil z Matjažem Košorogom, in doda: »Slučajno sem odprl Slovenske novice in na sredini zagledal reportažo s tekmovanja, na katerem je zmagal Zvonko Turk. Zdelo se mi je zanimivo, pobrskal sem po spletu in začel trenirati. Tudi do 1000 metov na dan. Prihajamo iz krajev, kjer smo gor rasli z noži in sekiro. Zdaj že razmišljamo, da bi naredili tekmovanje v metanju nožev.«

Dinu Memoviču je pomagal oče.

Med metalci sekire je bil tudi 27-letni Dino Memovič iz Podboršta pri Šentvidu pri Stični. Slabo vidi, zaznava le barve in svetlobo. »To ni ovira, metanje sekire je zame nekaj posebnega. Letos nisem nič treniral. Moral bi vreči malce močneje,« je ocenil svoj nastop, ki se je končal v predtekmovanju. V nadaljevanju je navijal za sestro, ki se je zavihtela na stopničke. Sicer pa je Dino zagrizen športnik, s pomočjo spremljevalca tudi teče.