Mihaelovemu sejmu so morali spremeniti ime

Mengšani so pred 27 leti v čast farnemu patronu začeli prirejati Mihaelov sejem, ta je postal priljubljena sejemska prireditev. Potem se je našel nekdo, ki jim je s figo v žepu in za hrbtom prevzel ime ter ga ustrezno zaščitil. Ime lahko uporabljajo le še za eno pomembnejših kulturnih društev, to nosi svetnikovo ime, za sejem pa ne več.

Sv. Mihael ali nadangel Mihael bo sicer svoj god praznoval šele 29. septembra. Nekoč so po vaseh in v mestih v čast farnim zavetnikom prirejali žegnanjske nedelje, v Mengšu pa so svoj sejem razširili kar na tri dni. V petek zvečer so se zabavali z živo glasbo zasedb Zvita feltna in Mambo Kings. V soboto dopoldne je mengeški župan Franc Jerič sejem uradno odprl ob spremljavi veteranov Mengeške godbe in harmonikarjev kluba Stopar. Sledili so glasbeno-plesni nastopi najmlajših, zvečer je ob svoji 135-letnici nastopila Mengeška godba, zaključek večera pa je minil z nastopom Slovenskih muzikantov.

Prav poseben dogodek je vsakoletna nedeljska maša pod šotorom, tokrat jo je daroval mengeški župnik Marko Košir. Pri maši so sodelovali člani Mengeške godbe, pevci zborov sv. Mihaela in Gasilska zveza Mengeš. V nedeljo popoldne so se obiskovalci Sejma v Mengšu v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Domžale, naužili glasbe pihalnih orkestrov in godb.

Spomin na sv. Mihaela je v mestu ostal, tudi s cerkvijo v samem središču Mengša. Pravzaprav je čisto vseeno, kako se sejem imenuje, po sv. Mihaelu je ostal v spominu številnih obiskovalcev, ki so se tudi tokrat podali med sejemske stojnice. Teh je bilo rekordno veliko, tako da jih verjetno tudi organizatorjem ni uspelo prešteti. Sodeč po vsebini stojnic pa se zdi, da hodimo Slovenci slabo oblečeni in obuti, da ne rečemo goli in bosi.

Lačni ne bi smeli zapustiti mengeškega sejma, saj so najrazličnejši mesarji že pripravili suhomesnate izdelke za ozimnico, dodali pa še ponudbo sira in drugih jedi. V Gorenji vasi v Poljanski dolini so doma Perešutijevi. To je danes družinsko mesarstvo s tradicijo iz leta 1912. »Naše vodilo je izdelava mesnih izdelkov po starih recepturah z uporabo lokalnih, predvsem pa naravnih sestavin,« je povedal Gašper Perešuti.

Na pretek je bilo česna, in sicer po osem evrov za kilogram ali 10 evrov za spleteno kito. Robert Golc nam je razložil, da imajo kmetijo v bližini brniškega letališča oziroma Cerkelj na Gorenjskem. »Na kmetiji Golc s Spodnjega Brnika že več rodov na kmetiji prideluje krompir, čebulo, zelje in repo. V zadnjih letih pa smo poznani predvsem po pridelavi odličnih jagod in česna. Na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju smo v letu 2012 prejeli zlato priznanje za jagodno marmelado.«
Od marmelade k medu. Na sprehodu po stojnicah Sejma v Mengšu smo lahko spoznali kar veliko čebelarjev, ki so ponujali med in številne medene izdelke, med katerimi je še posebno priljubljena stara pijača medica. Ponudili so jo na stojnici Čebelarstva Jere iz Dobrunj pri Ljubljani, kjer pravijo, da je to pravzaprav medeno vino z najdaljšo zgodovino. »Začetki čebelarstva Jere segajo v 80. leta, ko se je na delo s čebelami podal oče Franc,« pravi čebelar Gregor Jere. Hči Nika, ki nas je sprejela na stojnici, je povedala, da ponujajo več vrst medenega vina. Doslej so zanj prejeli že več pomembnih priznanj. Njihova kostanjeva medica je v zadnjih petih letih večkrat osvojila priznanje šampion kakovosti, lepe nagrade pa so Jeretovi za to medico dobili tudi v ZDA.

Med tekstilnimi izdelki so izstopale prave šiviljske umetnije Urške Cerar iz Zgornjih Kosez pri Moravčah, ki ima svojo blagovno znamko Mali unikatki. Že ime pove, da s šivanjem ustvarja lične izdelke za najmlajše, med drugim otroške komplete, trakove za ušesa, najrazličnejše kape, rutice, otroške hlače, blazine z imeni otrok, nahrbtnike, okrasne izdelke in še kaj. »Udeležujem se najrazličnejših sejmov, imam pa tudi svojo spletno stran, saj se vse več ljudi odloča za nakup po spletu,« je povedala Urška.
Nekoč so na sejmih poleg kramarskih izdelkov prodajali lectova srca, danes pa so stalnica sejemske ponudbe baloni za otroke in sladkorna pena, po kateri so tudi na mengeškem sejmu radi posegali nekoliko starejši mladinci.