POLETJE S SLOVENSKIMI NOVICAMI
Mihela bo srečo delila naprej
Tokrat smo paket Poletje odpeljali v vasico Rovtarske Žibrše pri Logatcu. Rupnikova je nagradne kupone začela izpolnjevati šele letos.
Odpri galerijo
»Letos imam res srečo. V nagradni igri Novic sem že zadela paket stvari za žar, zdaj pa še to,« je od sreče kar žarela Mihela Rupnik, ko smo ji v Rovtarske Žibrše – to je tisto naselje, ki na poti med Žirmi in Logatcem bolj gravitira proti zadnjemu – ta teden pripeljali poletni paket dobrot.
Ko smo ga začeli zlagati na klopco pred lično urejeno hišo, na oknih katere v vsej svoji lepoti mogočno cvetijo bršljanke in pelargonije, si je niz poletnih dobrot z zanimanjem ogledala tudi psička Loti. »Zelo je prijazna, pravi družinski pes,« je zlato prinašalko ljubeče pohvalila lastnica.
A motili bi se, če bi mislili, da je Mihela Rupnik za sodelovanje v nagradni igri izpolnila kupon na papirju, kajti bogato poletno nagrado si je kar priklikala. »Šele letos sem začela izpolnjevati nagradne kupone, prej tega niti nisem počela,« pravi, medtem ko se v dopoldanski vročini Loti zateče v hlad masivne mize, postavljene na teraso, in napeto prisluškuje pogovoru.
In ko pijemo odlično kavo – postreženo z mlekom domačih krav –, pove tudi to, da se kmetiji po domače reče Osoje: »Ker imamo svet bolj na osojni strani.«
Šest hektarjev je njihovih, še šest jih imajo v najemu. Živina se pase na domači zemlji, najete travnike pa moški del družine Rupnik redno kosi.
Kakor koli že, kljub obilici opravkov, ki jih na idilični kmetiji ne zmanjka, se vseeno najde čas za oddih: »Z možem Markom zelo rada hodiva v hribe. Letos sva bila že na dopustu v Logarski dolini. Izkoristila sva turistične bone in tudi na Golteh enkrat prenočila, ogledala sva si Savinjsko dolino, Mozirje … Prekrasna je Slovenija, saj veste. Človek kar ne more prehvaliti tega, v kako lepi državi živimo.«
Prehvaliti pa Mihela Rupnik ni mogla niti nagradnega paketa, ki ga je zadela v igri Poletje. Tu so bile pijače Dane in Radenske, prekrasna Svilanitova brisača v rdeči barvi, točno takšni, kakršna je nagrajenki pisana na kožo. Zraven smo dodali še sredstva za sončenje Hawaiian Tropic in sveženj poletnega branja založbe Učila – Felix, poleg tega pa še različne odtenke čipsa Chio.
Z zanimanjem je Mihela Rupnik odprla tudi paket, v katerem se je skrival žar, zraven so bili primaknjeni orodje za prave mojstre peke na žaru in kuhinjske krpe, razveselila se je bona za nakup izdelkov Mesa Kamnik. »Začimbe Kotanyi, žar in brisačo bom zagotovo obdržala, drugo pa bom razdelila hčerki Nini in sinu Petru. Nina je pred dvema tednoma povila hčerkico Ines, ima pa tudi že sinčka Žana,« je nagrajenka – in ponosna babica – v mislih že delila srečo med tiste, ki jih ima najraje.
In, da, uganili ste: Mihela Rupnik je ena od tistih babic, ki vnuke imenuje srčki, ob koncu pogovora pa pravi: »Saj veste, kako je, vnuki so za dušo.« Špela Ankele
Ko smo ga začeli zlagati na klopco pred lično urejeno hišo, na oknih katere v vsej svoji lepoti mogočno cvetijo bršljanke in pelargonije, si je niz poletnih dobrot z zanimanjem ogledala tudi psička Loti. »Zelo je prijazna, pravi družinski pes,« je zlato prinašalko ljubeče pohvalila lastnica.
Dolgoletna naročnica
Kot je povedala, je že vrsto let naročnica našega časopisa. In je ena od tistih, ki ga začnejo listati z zadnje strani proti prvi: »Tako najprej preberem bolj pozitivne novice, potem pa se pomikam proti začetku časopisa. Zelo všeč so mi tudi vaše odlične priloge, predvsem Ona in Deloindom.«A motili bi se, če bi mislili, da je Mihela Rupnik za sodelovanje v nagradni igri izpolnila kupon na papirju, kajti bogato poletno nagrado si je kar priklikala. »Šele letos sem začela izpolnjevati nagradne kupone, prej tega niti nisem počela,« pravi, medtem ko se v dopoldanski vročini Loti zateče v hlad masivne mize, postavljene na teraso, in napeto prisluškuje pogovoru.
In ko pijemo odlično kavo – postreženo z mlekom domačih krav –, pove tudi to, da se kmetiji po domače reče Osoje: »Ker imamo svet bolj na osojni strani.«
Šest hektarjev je njihovih, še šest jih imajo v najemu. Živina se pase na domači zemlji, najete travnike pa moški del družine Rupnik redno kosi.
Dela na kmetiji ne zmanjka
Naša tokratna nagrajenka je zaposlena na kmetiji. Ko jo vprašamo, kakšne hobije ima, pravi, da zanje ob delu niti ni časa. Dan se začne že zarana: »Ob pol šestih se zbudimo, najprej seveda sledi pot v hlev. Ko je tam vse urejeno, se lotim še vrta, urejam okolico hiše, skuham kosilo … Dela je zmeraj veliko. Zdaj, ko je tu poletje, je treba poskrbeti tudi za to, da se živina pase zunaj. Morda nam kaj več časa ostane pozimi. Takrat pa res rada smučam, ampak a je to sploh vredno omenjati v tej vročini, kakršna je danes?«Kakor koli že, kljub obilici opravkov, ki jih na idilični kmetiji ne zmanjka, se vseeno najde čas za oddih: »Z možem Markom zelo rada hodiva v hribe. Letos sva bila že na dopustu v Logarski dolini. Izkoristila sva turistične bone in tudi na Golteh enkrat prenočila, ogledala sva si Savinjsko dolino, Mozirje … Prekrasna je Slovenija, saj veste. Človek kar ne more prehvaliti tega, v kako lepi državi živimo.«
Prehvaliti pa Mihela Rupnik ni mogla niti nagradnega paketa, ki ga je zadela v igri Poletje. Tu so bile pijače Dane in Radenske, prekrasna Svilanitova brisača v rdeči barvi, točno takšni, kakršna je nagrajenki pisana na kožo. Zraven smo dodali še sredstva za sončenje Hawaiian Tropic in sveženj poletnega branja založbe Učila – Felix, poleg tega pa še različne odtenke čipsa Chio.
Z zanimanjem je Mihela Rupnik odprla tudi paket, v katerem se je skrival žar, zraven so bili primaknjeni orodje za prave mojstre peke na žaru in kuhinjske krpe, razveselila se je bona za nakup izdelkov Mesa Kamnik. »Začimbe Kotanyi, žar in brisačo bom zagotovo obdržala, drugo pa bom razdelila hčerki Nini in sinu Petru. Nina je pred dvema tednoma povila hčerkico Ines, ima pa tudi že sinčka Žana,« je nagrajenka – in ponosna babica – v mislih že delila srečo med tiste, ki jih ima najraje.
In, da, uganili ste: Mihela Rupnik je ena od tistih babic, ki vnuke imenuje srčki, ob koncu pogovora pa pravi: »Saj veste, kako je, vnuki so za dušo.« Špela Ankele