Miklavž prihaja po snegu

Vstopili smo v čarobni čas decembra, prižgali prvo adventno svečko. Kot bi nam narava v teh težkih časih ponudila praznično vzdušje, je tudi nižine obiskal prvi sneg.


Klimatološka statistika novembra kaže, da je bil po doslej zbranih podatkih v nižinah skoraj enako topel, kot je povprečje za obdobje 1981–2010, a večinoma najhladnejši po letu 2011. Na Obali je bil toplejši za 0,2 °C, v osrednji Sloveniji za 0,1 °C, za 0,7 °C je bilo topleje na skrajnem vzhodu države. Nadpovprečno toplo je bilo v gorah, ponekod je odklon presegel 4 °C in dosegel nov novembrski rekord. November je zaznamovala podpovprečna količina padavin, predvsem na zahodu. V Ratečah je v zadnjem mesecu padlo le 24 mm dežja, kar je le 10 % običajnih padavin za ta čas, na Goriškem pa 25 %. Na Obali in v osrednji Sloveniji je padlo 40 % običajnih padavin, na vzhodu pa od 40 (Murska Sobota) do 70 % (Maribor – letališče). To se je odražalo tudi v nizki vodnatosti rek v zgornjem Posočju, na Savi Bohinjki s pritoki in Savi v zgornjem in srednjem toku. Pred snežno pošiljko so bile v večjem delu Slovenije razmere z vidika stanja površinskega sloja tal normalne, zmerno sušne razmere so bile le na Koroškem. Kumulativna vodna bilanca za obdobje zimskega mirovanja (od 1. oktobra) je v večini Slovenije v običajnih vrednostih.

Ptičja piča

Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere vrste ptic približajo človekovim bivališčem. Zaradi nizkih temperatur živali potrebujejo bolj kalorično hrano, saj veliko energije porabijo za vzdrževanje telesne temperature. Njihova telesna temperatura je nekoliko višja od človekove. Tudi one so toplokrvne, kar pomeni, da njihovo telo ohranja konstantno temperaturo, najpogosteje okoli 41 °C. Da proizvedejo dovolj toplote in jo tudi ohranijo, uporabljajo več načinov. Vrabci in sinice poiščejo zavetje v gostem grmičevju ali razpokah in se zbirajo v jatah in si tako delijo toploto. To ohranjajo tudi tako, da glave in noge skrijejo v perje ter se našopirijo. Najbolj vzdržljive so sinice, ki toploto ohranjajo z drgetanjem. Galebi in race so sposobni ohranjati visoko temperaturo v okolici vitalnih organov, medtem ko se preostali deli telesa ohladijo; z nogami stojijo na ledu, a je kljub temu njihov trup topel.


Če pticam v okolici svojega doma ponudimo primerno hrano, si jih lahko ogledamo od blizu in jih bolje spoznamo. Društvo za opazovanje ptic svetuje, da pri hranjenju upoštevamo določena priporočila. Krmilnice očistimo pred vsakim ponovnim dosutjem sveže hrane, ki naj je bo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in posredno okužbo ptic. Primerna krmilnica je izdelana iz lesa v velikosti 30 x 40 cm in ima lastno streho, dno naj ima dvocentimetrski rob, hrana naj bo dostopna z vseh strani. Krmilnica lahko visi ali je nameščena na kolu. Uredimo lahko tudi talno krmišče, saj se nekatere vrste, kot so drozgi in ščinkavci, raje hranijo na tleh; krmišče naj bo na odprtem, da lahko ptice opazijo plenilca.


Ponudimo jim hrano, ki jo sicer najdejo poleti in jeseni v naravi. Hraniti jih lahko začnemo že pozno jeseni, najbolj pa nam bodo hvaležne za pičo v času, ko se nočne temperature spustijo pod ledišče ali ko tla prekriva snežna odeja. Hranimo jih vse do pomladi oziroma do otoplitve.