Milan obožuje muce, postavil jim je celo hotel
»Muce me spremljajo skozi vse življenje. Imam jih od mladih nog, celo na služenju vojaškega roka so mi v kasarni dovolili, da sem skrbel za eno. Zdaj na Bernardinu skrbim za 10 brezdomnih. Samo dve še nista sterilizirani oziroma kastrirani in čipirani. V Piranu imam v stanovanju še dve svoji,« pripoveduje znani primorski rocker Milan Petrovič, čigar ljubezni sta torej glasba in mačke.
13 tisoč registriranih psov je v obalnih občinah.
Pri skrbi za muce mu nesebično pomagajo prijatelji, najpogosteje Slavko Franca. Skupaj sta jim pred 10 leti ob priljubljeni pešpoti med Piranom in Bernardinom celo postavila zatočišče. Poimenovala sta ga Stray cat hostel, domačini mu pravijo kar mačji hotel. Zlasti turisti se ustavljajo ob njem, otroci so navdušeni, tako da je postal kar atrakcija, ki odmeva celo v tujini. Milan zagovarja odgovorno število muc, zato s podporniki pomaga pri sterilizaciji oz. kastraciji tistih na Bernardinu. Ne glede na dež in burjo jih obišče dvakrat na dan, postreže jim hrano in vodo, skrbi za njihovo zavetje in jih, ko zbolijo, vozi k veterinarju.
Ob tem pravi: »To, kar počnem, počnem za muce in za svojo dušo.« A ta njegova predanost ima tudi neprijetno, celo mučno stran, nadaljuje: »Od novembra lani so mi zaradi starosti ali hude bolezni umrle tri. To je sicer naravno, a me prizadene, saj se počutim, kot da umiram jaz. Zadnja, ki sem jo peljal na veterino, je umrla med prevozom. Sledila sta šok in depresija, deset dni nisem prišel k sebi.« Ob tem se mu poraja vprašanje dostojnega slovesa in spoštljivega pokopa ljubljenčkov. »Za nekatere je to sila čustveno dogajanje in želijo pokopati svojega ljubljenčka na urejenem in temu namenjenem pokopališču. Morda želi kdo celo ceremonialni pogreb. Tako bi imel tudi možnost obiskovati grob in se spominjati prijetnih skupnih trenutkov,« pravi.
Prizadevajo si za pokopališče
Po podatkih je bilo pred dvema letoma samo registriranih psov v vseh štirih obalnih občinah več kot 13.000; v koprski jih je bilo približno 7000, v Izoli okoli 2300, v Piranu več kot 3100 in v Ankaranu okoli 800. Visoka številka preseneča, a ne pozabimo, vanjo niso vključeni mucki in drugi hišni ljubljenčki. V vse več državah imajo lastniki možnost, da jim, ko pride čas slovesa, namenijo dostojno zadnje počivališče, saj so za marsikoga zvesti spremljevalci in del družine, nanje se navežejo še zlasti osamljeni starejši in otroci. Pri nas je možnost za to za zdaj le v Mariboru.
Kdor nikoli ni imel živali, težko razume, kakšna bolečina je, ko jo izgubiš.
Koprski občinski svetnik Patrik Peroša je v imenu stranke Oljka na decembrski seji predlagal, da bi na območju Obalnega zavetišča za zapuščene živali pri Sv. Antonu del zemljišča namenili pokopališču za živali. A kot kaže, je pobuda naletela na ovire. V kabinetu župana Aleša Bržana so ugotovili, da primernega zemljišča nimajo, in odgovorili, da takšne dejavnosti v sklopu veljavnih prostorskih aktov ni mogoče umestiti na kmetijska oziroma gozdna zemljišča, ki ju predlagajo.
»Kdor nikoli ni imel živali, težko razume, kakšna bolečina je, ko jo izgubiš in moraš zanjo poskrbeti na dostojen način. Z malce politične volje bi lahko naredili kotiček za živali – če je volje dovolj. Če pa je ni, je pač ni,« meni Peroša in predlaga, naj se vse obalne občine povežejo ter poiščejo rešitev za regijo.
