Milijoni za politične stranke

Leto 2019 je bilo za politične stranke relativno dobro. No, vsaj za parlamentarne lahko tako rečemo. Vseh devet je namreč leto zaključilo z dobičkom oziroma s presežkom prihodkov nad odhodi.

Rekorderji

Podatke smo izbrskali iz javno dostopnih poročil, in sicer smo za boljšo primerljivost podatkov primerjali obrazec P1, s katerim politične stranke poročajo o prihodkih in odhodkih v skladu s prvo in drugo alinejo prvega odstavka 24. člena ZPolS. 


Rekorderji po prihodkih so v stranki SDS, ki jo vodi Janez Janša. Lani so jih zabeležili 1,86 milijona evra, kar je daleč največ med političnimi strankami. Milijon prihodkov je presegla še stranka SD, ki jo je takrat še vodil Dejan Židan (zdaj je na čelu v. d. predsednice Tanja Fajon). Ustvarili so 1,14 milijona evrov prihodkov. Tretje mesto zaseda Nova Slovenija (NSi), ki je v polje vsi prihodki vpisala znesek, ki je nekaj višji od 592 tisoč evrov. Na repu se nahaja SNS z nekaj več kot 225 tisoč evrov prihodkov.

Z največjim dobičkom v letu 2019 se lahko pohvalijo v SD. Imeli so prek 700 tisoč evrov manj prihodkov od SDS, kljub temu pa so ustvarili 262.720 evrov dobička ali skoraj 120 tisoč evrov več od največje parlamentarne stranke. SDS je po dobičku na tretjem mestu, z nekaj več kot 145 tisoč evri. Pred njih se je vrinila še stranka NSi, ki je ob 592 tisoč evrov prihodkov ustvarila skoraj 171 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Relativno gledano, primerjali smo dobiček s prihodki, je bila NSi najuspešnejša stranka – dobiček predstavlja 29 odstotkov vseh prihodkov, sledi ji SAB s 25 odstotki, na tretjem mestu pa je SD (23 odstotkov).

Kako stranke ustvarjajo prihodke

Daleč največ prihodkov parlamentarne stranke ustvarjajo iz javnih sredstev (od 63 odstotkov vseh prihodkov, denimo SD, do 98 odstotkov SNS, ostali so nekje vmes). V denarju to pomeni, da so parlamentarne stranke od 6,1 milijona evrov, 4,9 milijona (80 odstotkov!) prejele iz javnih sredstev (upoštevali smo prihodke iz proračuna Republike Slovenije in lokalne skupnosti).


Kaj pa razlika od 4,9 do 6,1 milijona evrov? Prihodkom iz prejšnjega odstavka je treba prišteti še sredstva, zbrana s članarinami, in prispevke fizičnih oseb (nekaj je še drugih prihodkov, v katere pa se v prispevku ne bomo spuščali). Od prispevkov fizičnih oseb se je na račune parlamentarnih strank nateklo skoraj 477 tisoč evrov, kar je 68 tisoč evrov več, kot je strankam prispevalo članstvo (409 tisoč evrov). Največ sta s članarinami zbrali SDS in SD: prva 113 tisoč, druga 101 tisoč evrov. Na tretjem mestu je NSi, ki je s članarinami zbrala 71 tisoč evrov. Če gledamo delež članarin v prihodkih, ugotovimo, da te predstavljajo največji delež pri NSi (12 odstotkov), pri Levici 9,1 odstotka, pri SD, ki je na tretjem mestu, pa 8,9 odstotka. V stranki SDS, ki ima največ prihodkov med vsemi parlamentarnimi strankami, članarine pomenijo 6,1 odstotka prihodkov, medtem ko najmanj prihodkov s članarinami ustvarijo v SNS – niti odstotek prihodkov. V denarju to pomeni, da so v stranki, ki jo vodi Zmago Jelinčič Plemeniti, zbrali nekaj manj kot dva tisoč evrov. 

Pri radodarnosti fizičnih oseb SDS nima konkurence. Iz tega naslova so zbrali prek 244 tisoč evrov, na drugem mestu je SD s 135 tisočaki, tretje pa zaseda stranka NSi, ki so ji prispevali prek 29 tisoč evrov. Zanimivo je, da je Slovenska nacionalna stranka v to polje kot edina med parlamentarnimi strankami vpisala ničlo.

Ko upoštevamo izgubo ali dobiček iz prejšnjih let

Z lanskim dobičkom so tri parlamentarne stranke pokrivale izgubo iz prejšnjih let. To so SAB, SNS in SD. Prvi sta tako kumulativno v plusu, medtem ko je SD še vedno 856 tisoč evrov v minusu.