Mineva 27 let od genocida v Srebrenici, to sporoča Urška Klakočar Zupančič
Na današnji spominski slovesnosti ob 27. obletnici genocida v Srebrenici bodo v bližnjem spominskem centru v Potočarih pokopali posmrtne ostanke 50 bošnjaških žrtev od skupno več kot 8000, kolikor so jih v samo nekaj dneh od 11. julija 1995 ubile sile bosanskih Srbov. Žrtev se bodo spomnili tudi v Ljubljani.
Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom posmrtnih ostankov žrtev, ki so jih v minulih letih našli v številnih množičnih grobiščih, bodo kot vsako leto potekali na dan, ko so enote bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića zavzele Srebrenico, takratno varovano območje ZN, in začele množične poboje Bošnjakov.
Ubili več kot 8300 ljudi
Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh, do 19. julija 1995, v tej bošnjaški enklavi ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Predsednik republike Borut Pahor se bo na povabilo predsednika mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji muftija Nevzeta Porića danes v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru udeležil slovesnosti ob obletnici genocida, na kateri bo imel tudi slavnostni nagovor.
Predsednica DZ: Spomin Srebrenice naj bo trajen opomin
»Žal se zdi, da je kruta srebreniška zgodovinska ura pozabljena, saj smo že več mesecev priča novi vojni v naši bližini, katere vpliv občuti malodane ves svet,« je v poslanci ob današnji 27. obletnici genocida v Srebrenici opozorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. »Naj bo bridki spomin Srebrenice trajen in iskren opomin.« Poudarila je, da je pomembno, da pokol v Srebrenici poimenujemo z njegovim pravim imenom – genocid, da so prepoznani krivci za to, žrtvam pa dano potrebno priznanje in pieteta. »Tega ne dolgujemo le slednjim, temveč tudi njihovim svojcem in preživelim ter rodovom, ki šele prihajajo,« je zapisala.
»Evropska perspektiva je nujna«
Opozorila je, da na rane Srebrenice, ki se najverjetneje ne bodo nikoli zacelile, dodatno sol vsa leta posipajo nesprejemljivi poskusi zanikanja ali poveličevanja tega zločina, relativiziranje dejstev ter nabiranje političnih točk s provokativnimi izjavami. Po njenem prepričanju je spravni proces pomemben dejavnik evropske prihodnosti regije. »V že tako krhkem okolju zahodnega Balkana je evropska perspektiva nujna, stabilnost in mir v regiji pa vrednoti, ki obenem pomenita tudi garant vsestranskega napredka in razvoja.«
