Minilo je 90 let, odkar je Ljubljana dobila novo letališče
Po končani prvi svetovni vojni se je v Sloveniji silno razmahnilo zanimanje za letalstvo. Skoraj v vsaki vasi so imeli travnik, ki so mu rekli letališče, in aeroklub, v katerem so izdelovali modele in se učili letenja. Izdelovali so tudi prava jadralna in celo motorna letala. Takrat je veljalo, da če si hotel leteti, si si moral kar sam izdelati letalo.
»Tudi Ljubljana je imela močan aeroklub, ki je imel zelo znano vežbališče za letenje z jadralnimi letali pri Novi vasi na Blokah,« je v glasilu takratne občine Moste - Polje Naša skupnost poročal Slavko Gerlica. »Letališče za motorna letala je Ljubljana imela v Šiški, blizu sedanjega Litostroja. Ker je bilo to letališče v trikotniku železniških prog, se ni moglo razvijati in tudi ne vključiti v civilni promet, ki je bil v 30. letih že močno privlačen in razvit. Progo med Beogradom in Zagrebom so na primer odprli že leta 1928. Slovence je zaradi tega že grabila panika; kljub hudi gospodarski krizi so hoteli v korak z drugimi.« Leta 1928 so se mestne in državne oblasti odločile za novo letališče, ki naj bi Ljubljano približalo drugim mestom.
Progo med Beogradom in Zagrebom so odprli že leta 1928. Slovence je zaradi tega že grabila panika.
Naravnost zaljubljeni
»Ugotovili so, da je zanj najprimernejši prostor na vojaškem vežbališču v Polju,« dodaja Gerlica. »Še isto leto so vojaški strokovnjaki odmerili zemljišče. Maja 1933 so končno zakoličili zemljišče in začeli graditi objekte. Dela je vodilo poveljstvo vojnega letalstva. Postavili so hangarje za aeroklub in vojno letalstvo s skupno površino 600 kvadratnih metrov. Do odprtja letališča 20. avgusta 1933 cesta do tja še ni bila zgrajena, pa tudi drugih objektov ni bilo, med njimi glavnega letališkega poslopja za civilni promet s čakalnico in restavracijo, čeprav je redni letalski promet med Ljubljano in Zagrebom stekel že dan po odprtju. Mestna oblast je imela v prihodnjih letih še veliko dela in stroškov z dokončno ureditvijo letališča.«
Novega letališča, ki so ga odprli z velikim letalskim mitingom, so bili najbolj veseli člani aerokluba; teh je bilo 436. Med njimi so bili odlični strokovnjaki in graditelji letal, kot so bili Stanko Bloudek, Anton Kuhelj in drugi. Letalci in navdušenci so bili v novo letališče naravnost zaljubljeni, med drugim pa so trdili, da je najlepše v državi. Trimotorno potniško letalo farman goliath je 1. septembra 1933 odprlo letalsko progo Ljubljana–Sušak. Prav s to linijo pa je povezana prva tragedija civilnega letalstva pri nas.
Letalo, ki je 12. septembra 1933 poletelo proti morju, se je po dobri minuti leta zrušilo v bližini bolnišnice za duševne bolezni v Polju in celo porušilo del obzidja te ustanove. Umrlo je šest potnikov, poleg tega tudi pilot in mehanik. »Kri je oškropila ljubljansko letališče,« je 13. septembra pisal časnik Slovenec. Nova tragedija se je zgodila slaba tri leta pozneje, 15. julija 1936, ko je kmalu po vzletu strmoglavilo letalo Špartan, namenjeno proti Sušku pri Reki. Umrlo je pet potnikov ter pilot in mehanik.
Med drugo svetovno vojno je letališče doživelo nekaj posodobitev, ker sta ga najprej italijanska, pozneje pa tudi nemška okupacijska vojska uporabljali v vojaške namene. Tudi po končani vojni je bila na ljubljanskem letališču močna vojaška eskadrilja. Leta 1954 so se vojaška letala preselila v Pulj in Brežice, v Polju so ostala le civilna in trenažna letala.
1. septembra so odprli
letalsko progo Ljubljana–Sušak.
Leteli do leta 1979
Razvoj letalstva je bil skokovit. »Tako je tudi letališče v Polju postalo neprimerno in za razvoj brezperspektivno,« poroča Slavko Gerlica. »Strokovnjaki so že leta 1948 iskali primernejšo lokacijo za novo letališče. Našli so jo na Brniku, izdelali projekte in leta 1952 je predsedstvo vlade imenovalo komisijo za graditev letališča. Še isto leto so začeli razlastitvene postopke in s krčenjem gozda. Februarja 1963 so registrirali novo letališko podjetje, med njegovimi prvimi opravili je bila tudi obnova letališča v Polju, ki je komaj zmoglo tedanji promet. Na predbožični večer, 24. decembra 1963, je na Brniku pristalo prvo potniško letalo, za tedanje čase sodobni DC-6B. Moščansko letališče je ostalo v uporabi le za vojaško trenažno eskadriljo in za Aeroklub Ljubljana. Letala slednjega so na tem letališču vzletala in pristajala do leta 1979, ko je bilo zaradi širjenja drugih dejavnosti na tem območju ukinjeno.«
Po letu 1979, ko so se morala letala umakniti industrijski coni, je začelo propadati, prav tako objekti, razen hangarja. Od konca maja 2019 znova prenovljeni objekti nekdanjega ljubljanskega letališča vabijo obiskovalce, saj jih je družba BTC po izvirni podobi obnovila v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Za njegovo vsebino so poskrbeli kavarna Cacao ter Muzej in galerije mesta Ljubljane. Mnogim se je vtisnilo v spomin tudi zaradi tam posnetih kadrov priljubljenega filma Vesna iz leta 1953.
Od nekdanjega letališča med današnjima Šmartinsko in Letališko cesto so se do danes ohranili letališki hangar ter dvonadstropni kontrolni stolp in letališka stavba. Oba objekta sta bila leta 2011 skupaj z letališkim območjem razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Hangar na nekdanjem ljubljanskem letališču je leta 1954 zgradil Aeroklub Ljubljana. V naslednjem desetletju se je proti letališču začela širiti industrijska cona, ki je takrat 1200 metrov dolgo stezo skrajšala na približno 1000 metrov. Stavbo, v kateri so bili čakalnice, pisarne in prostori za različne službe, je JAT zgradil šele leta 1950. Zadnja zgradba je bil kontrolni stolp, ki je bil predan v uporabo leta 1960.
