Minimalna plača se bo zvišala?

LJUBLJANA – Pristojni parlamentarni odbor je na današnji seji podprl kandidaturo Ksenije Klampfer za ministrico za delo. V uvodni predstavitvi je izpostavila potrebne ukrepe na področjih trga dela, družinske in socialne politike ter pokojnin. Uspeh načrtovanih sprememb bo po njenih besedah v veliki meri odvisen od konstruktivnega socialnega dialoga. Da je bila predstavitev Klampferjeve, ki prihaja iz ministrske kvote SMC, ustrezna, je ocenilo osem članov odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, nasprotno so presodili trije.
 

Toliko bo rasla minimalna plača

Kot je napovedala kandidatka, si bo kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadevala, da se bo v prihodnjih dveh letih dvig minimalne plače gibal v dinamiki 4,5 odstotka vsako leto. Po njenih besedah bo potrebna nova formula za izračun minimalne plače, pri čemer bo njena uporaba odvisna od razmer v gospodarstvu in na trgu dela.


Na področju trga dela se je Klampferjeva zavzela tudi za takojšnjo pripravo strategije boja proti prekarnosti, ureditev položaja agencijskih delavcev kot ene od oblik prekarnosti ter ureditev zdravstvene in socialne varnosti samozaposlenih oseb. Dejala je, da je treba najti rešitev »za prvih 30 dni, seveda na način, da ne bo prihajalo do zlorab«.

Pomemben del družinske politike bo spremljanje izvajanja že sprejetih zakonodajnih rešitev, je opozorila kandidatka in poudarila, da bo treba v prvi vrsti ustvariti razmere, da se bodo mladi lažje odločili za otroke. Zavzela se je tudi za ureditev porodniškega nadomestila vsem porodnicam, ki so slovenske državljanke, in to ne glede na njihov status.
 

Dostojno življenje vsem

»Znižanje splošne stopnje revščine mora biti prioriteta vsake razvite družbe in dostojno življenje je treba zagotoviti vsem,« je Klampferjeva dejala v zvezi s socialno politiko. Zavzela se je za širitev kroga upravičencev do varstvenega dodatka, vpeljavo državne štipendije kot individualne pravice, okrepitev socialne aktivacije, dokončanje reorganizacije centrov za socialno delo in ureditev statusa invalidov. V zvezi s pokojninskim sistemom je po njenem mnenju treba izvesti popravke in nadgradnjo, in to ob upoštevanju širšega družbenega konsenza in finančne vzdržnosti. »Pri sprejemanju ukrepov ne sme biti naglice, ki bi spodbudila strah, zaradi katerega bi se nekateri še prej upokojili.« Napovedala je dodatno izredno usklajevanje pokojnin, ki bo vezano na gospodarsko rast.


»Ob gospodarski rasti več kot tri odstotke se bodo pokojnine usklajevale enoodstotno, ob štiriodstotni gospodarski rasti 1,5 odstotka in ob petodstotni gospodarski rasti dva odstotka,« je pojasnila Klampferjeva. Posebej se je zavzela za realizacijo 79. člena zakona o SDH, skladno s katerim bi se moral Kad že do konca leta 2015 preoblikovati v neodvisen avtonomen demografski rezervni sklad.
 

Minimalne pokojnine čez 613 evrov?

»Zavzemala se bom, da se minimalna pokojnina ob upoštevanju sorazmernosti vplačanih prispevkov in skladno z javnofinančnimi zmožnostmi postopno dvigne: za polno pokojninsko dobo čez prag revščine, ki je trenutno 613 evrov,« je napovedala kandidatka. Po njenih besedah se bo odmerni delež za 40 let pokojninske dobe »postopno določil v višini najmanj 63 odstotkov, obenem se bo priznal višji odmerni odstotek za skrb za otroke«. Invalidske in vdovske pokojnine je treba na novo sistemsko urediti in dvigniti na nivo, da omogočajo vsaj minimalne življenjske standarde. Najnižja vdovska pokojnina mora biti po njenih besedah »na ravni minimalne zagotovljene pokojnine, del vdovskih pokojnin pa naj se zviša s 15 na 25 odstotkov po pokojnem partnerju«. Na področju pokojnin je kandidatka izpostavila tudi uveljavitev načela vsako delo šteje ter spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti in dela upokojencev.


V razpravi so sodelovali predvsem opozicijski poslanci. Jelka Godec (SDS) je opozorila, da je Klampferjeva napovedala kar nekaj 'povišic'. Godčeva je zato podvomila o njihovi javnofinančni vzdržnosti. Iva Dimic (NSi) je kandidatko opozorila, da prevzema »širok in težek resor«. Obenem jo je pohvalila, da se je v predstavitvi dotaknila glavnih tem, ki so že nekaj časa aktualne.

Klampferjeva je očitek, da je njen ministrski program spisek težko uresničljivih želja, pospremila s besedami, da ne gre za želje, ampak za spisek tega, kar je treba narediti. Opozorila je, da so ukrepi, ki jih je napovedala, v veliki meri povezani z najranljivejšimi skupinami prebivalstva. Dodala je, da bodo ukrepi uvedeni postopno, ob upoštevanju vzdržnosti javnih financ. Sicer je Klampferjeva takoj po seji v izjavi za medije zaslišanje pred parlamentarnim odborom ocenila kot pozitivno, vprašanja poslancev pa kot korektna. Dodala je še, da pri izbiri sodelavcev na ministrstvu ne bo pregledovala strankarskih izkaznic, ampak jo bodo zanimale le strokovne kompetence in volja do dela.