Golob ga je razkril včeraj, danes minister Boštjančič: »Ta davek je napoved«

Banke v Sloveniji so lani povečale svojo dobičkonosnost, ki se po navedbah ministrstva za finance še naprej povečuje. »Na podlagi analiz o stanju v sistemu predlagamo dodatno začasno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje petih let,« so danes sporočili z ministrstva za finance.

»Odločitev ni bila sprejeta čez noč, ampak skozi intenziven dialog z bankami in vrsto analiz ministrstva, upoštevajoč podatke o poslovanju bank in podatkov, ki so bili na voljo s strani Banke Slovenije,« je povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Banke povečujejo dobičkonosnost, razlogi pa so po njegovih navedbah predvsem v naraščajočih posojilnih obrestnih merah in ohranitvi nizkih depozitnih obrestnih mer ob hkratnem nadaljevanju nizkih neto oslabitev in rezervacij. Evropska centralna banka (ECB) je za september napovedala ponovno zvišanje obrestne mere, kar bo na kratek rok lahko še dodatno pozitivno vplivalo na dobičkonosnost bank, je dodal.

Predlog so na ministrstvu oblikovali tudi ob upoštevanju mnenja ECB in primera španske ureditve obdavčitve, da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema, so namero, ki jo je v ponedeljek zvečer razkril premier Robert Golob, pojasnili na ministrstvu.

Po opozorilu ECB o španskem primeru z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti porabljena namensko. »Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah,« so navedli na ministrstvu.

Podrobnosti bodo z bankami še dorekli

Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, je poudaril minister in dodal, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, 

»Ta davek je napoved,« je dejal minister in dodal, da podrobnosti še niso dorečene. Te bodo skupaj z bankami dorekli v naslednjih tednih. Sedaj pa je že znano, da bodo v predlogu zakona o obnovi upoštevali različen položaj posameznih bank in vpliv na njihovo prihodnje poslovanje. »Če banke izjemno dobro stojijo letos, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje,« je pojasnil. V končno verzijo bodo tako vključili nekaj varovalk.

Ob tem je napovedal tudi zagotavljanje sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. »Prostovoljna vplačila bank v ta sklad se bodo odštevala od te obdavčitve bilančne vsote,« je povedal in spomnil, da je NLB napovedala, da bo v sklad prostovoljno vložila približno 0,1 odstotka bilančne vsote. »Upam, da ji bodo sledile druge banke, s takimi konkretnimi zneski pa tudi drugi gospodarski subjekti, predvsem tisti, ki zaradi specifičnih razlogov v teh časih dosegajo visoke dobičke,« je poudaril Boštjančič.

Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu, ki naj bi bil pripravljen v dobrem mesecu dni.