DAVČNA REFORMA
Minister napovedal odločen boj proti socialnim goljufijam in utajam davkov
Med napovedanimi davčnimi spremembami je tudi dodatna razbremenitev regresa.
Odpri galerijo
Andrej Bertoncelj in Marjan Šarec. FOTO: Leon Vidic, Delo
LJUBLJANA – Ministrstvo za finance je pripravilo predlog davčnih sprememb, s katerimi želi razbremeniti delo in tako z večjo potrošnjo podpreti gospodarsko rast. Na drugi strani bi izpad delno pokrilo z višjo stopnjo obdavčitve kapitala in boljšim pobiranjem davkov. Spremembe pri regresu želi uveljaviti še letos, glavnino sprememb pa v letu 2020.
»Delo se mora izplačati,« je dejal minister za finance Andrej Bertoncelj in kot glavni cilj davčne reforme, kot jo je poimenoval, navedel, da bi imeli zaposleni višje neto dohodke in da bi bil slovenski trg dela mednarodno bolj konkurenčen, saj bi se zmanjšal davčni primež.
To želijo doseči s spremembami pri dohodnini, pri kateri so predvideni dvig meja davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave.
V prvem razredu je predvideno zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8021 evrov na 8500, stopnja bi ostala pri 16 odstotkih. V drugem razredu se bi meja zvišala z 20.400 evrov na 25.000, stopnjo bi znižali s 27 odstotkov na 26. V tretjem razredu bi mejo zvišali z 48.000 evrov na 50.000, stopnjo bi znižali s 34 odstotkov na 32. V četrtem razredu bi mejo zvišali s 70.907 evrov na 80.000, stopnja bi ostala pri 39 odstotkih. Peti razred bi bil za tiste z neto davčno osnovo nad 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 50 odstotkih.
Splošno olajšavo bi zvišali s 3303 evrov na 3500, dodatno splošno olajšavo pa s 6520 evrov na 6717. Ohranili bi olajšave za vzdrževane družinske člane.
Največji učinek bi bil pri tretjem dohodninskem razredu, torej »najproduktivnejšem« delu družbe, je dejal minister in dodal, da so pri tem sledili predlogom tako delodajalcev kot sindikatov.
Ob uveljavljanju le splošne olajšave bi imel zavezanec z dohodkom v višini minimalne plače 32 evrov večji neto dohodek, zavezanec s povprečno plačo 144 evrov večji neto dohodek in zavezanec s plačo v višini dveh povprečnih plač 670 evrov večji neto dohodek na leto.
Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je zdaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na ministrstvu.
Pri nagradi za poslovno uspešnost bodo mejo za izvzem iz dohodnine, ki je zdaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače, predvidoma v letu 2020 zvišali na 150 odstotkov povprečne bruto plače, v letu 2021 na 175 odstotkov in v letu 2022 na 200 odstotkov.
Z zvišanji pri dohodku pravnih oseb in cedularni obdavčitvi naj bi država dobila 110 milijonov evrov več. Še 160 milijonov evrov, potrebnih za pokritje omenjene razbremenitve pri plačah (270 milijonov evrov), pa naj bi dobili z bojem proti davčnim utajam, sivi ekonomiji in socialnim goljufijam. Toliko so namreč tovrstni ukrepi prinesli lani.
Spremembe pri regresu bi uvedli letos, ostale pa v letu 2020, pri čemer bi se nekatere nadaljevale v letih 2021 in 2022. Minister je povedal, da je predlog neformalno koaliciji že predstavil, trenutno ga predstavlja poslanskim skupinam, koalicijski vrh pa bo predlog reform obravnaval 12. marca. O spremembah bo dialog potekal tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, je napovedal.
»Delo se mora izplačati,« je dejal minister za finance Andrej Bertoncelj in kot glavni cilj davčne reforme, kot jo je poimenoval, navedel, da bi imeli zaposleni višje neto dohodke in da bi bil slovenski trg dela mednarodno bolj konkurenčen, saj bi se zmanjšal davčni primež.
To želijo doseči s spremembami pri dohodnini, pri kateri so predvideni dvig meja davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave.
V prvem razredu je predvideno zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8021 evrov na 8500, stopnja bi ostala pri 16 odstotkih. V drugem razredu se bi meja zvišala z 20.400 evrov na 25.000, stopnjo bi znižali s 27 odstotkov na 26. V tretjem razredu bi mejo zvišali z 48.000 evrov na 50.000, stopnjo bi znižali s 34 odstotkov na 32. V četrtem razredu bi mejo zvišali s 70.907 evrov na 80.000, stopnja bi ostala pri 39 odstotkih. Peti razred bi bil za tiste z neto davčno osnovo nad 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 50 odstotkih.
Splošno olajšavo bi zvišali s 3303 evrov na 3500, dodatno splošno olajšavo pa s 6520 evrov na 6717. Ohranili bi olajšave za vzdrževane družinske člane.
Največji učinek bi bil pri tretjem dohodninskem razredu, torej »najproduktivnejšem« delu družbe, je dejal minister in dodal, da so pri tem sledili predlogom tako delodajalcev kot sindikatov.
Ob uveljavljanju le splošne olajšave bi imel zavezanec z dohodkom v višini minimalne plače 32 evrov večji neto dohodek, zavezanec s povprečno plačo 144 evrov večji neto dohodek in zavezanec s plačo v višini dveh povprečnih plač 670 evrov večji neto dohodek na leto.
Višje izplačilo pri regresu
Predvidena je dodatna razbremenitev regresa. Regres do višine povprečne bruto plače tako kot zdaj ne bi bil vključen v dohodnino, bi bil pa poleg tega še v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov (zdaj do višine 70 odstotkov). To pomeni, da bi delavec regres, ki bi ga podjetje izplačalo v višini do povprečne bruto plače, prejel v celoti. Minister želi, da bi te spremembe uvedli že letos.Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je zdaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na ministrstvu.
Pri nagradi za poslovno uspešnost bodo mejo za izvzem iz dohodnine, ki je zdaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače, predvidoma v letu 2020 zvišali na 150 odstotkov povprečne bruto plače, v letu 2021 na 175 odstotkov in v letu 2022 na 200 odstotkov.
Z zvišanji pri dohodku pravnih oseb in cedularni obdavčitvi naj bi država dobila 110 milijonov evrov več. Še 160 milijonov evrov, potrebnih za pokritje omenjene razbremenitve pri plačah (270 milijonov evrov), pa naj bi dobili z bojem proti davčnim utajam, sivi ekonomiji in socialnim goljufijam. Toliko so namreč tovrstni ukrepi prinesli lani.
Računa na večjo domačo potrošnjo
Bertoncelj je povedal, da se zavedajo, da se mednarodno okolje ohlaja, in računajo na to, da bi gospodarsko rast ob morebitnem upadu izvoza podprla večja domača potrošnja, h kateri naj bi ljudi spodbudili večji neto dohodki.Spremembe pri regresu bi uvedli letos, ostale pa v letu 2020, pri čemer bi se nekatere nadaljevale v letih 2021 in 2022. Minister je povedal, da je predlog neformalno koaliciji že predstavil, trenutno ga predstavlja poslanskim skupinam, koalicijski vrh pa bo predlog reform obravnaval 12. marca. O spremembah bo dialog potekal tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, je napovedal.
