Ministrova vizija: Slovenija naj bi do leta 2040 postala družba brez tobaka

Vlada je v četrtek sprejela strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje. Dolgoročna vizija strategije je, da bi do leta 2040 Slovenija postala družba brez tobaka, je poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bodo uporabljali tobačne izdelke, ne bo presegal pet odstotkov.

Sprejeta strategija vsebuje primere ureditev v drugih evropskih državah, nacionalni zakonodajni okvir, stanje na področju uporabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in predloge ukrepanja za obdobje 2022–2030.

Do leta 2030 pa je po besedah ministra eden glavnih ciljev zmanjšati delež kadilcev med starejšimi od 15 let z 23,2 odstotka, kot je znašal delež v letu 2019, na 15 odstotkov. Delež mlajših od 13 let, ki tobak kadijo vsaj enkrat na teden, pa si želijo zmanjšati na manj kot odstotek.

Zakonodaja, ki spodbuja nekajenje

Ostali ključni cilji strategije so tudi zmanjšati razširjenost kajenja, uporabe povezanih in drugih nikotinskih izdelkov, neenakosti v kajenju, zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu in izboljšati izvajanje zakonodaje.

Ukrepi se bodo nanašali na oblikovanje zakonodaje, ki spodbuja nekajenje, zmanjšanje cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov in preprečevanje začetka uporabe tobačnih izdelkov s preventivnimi programi v šolskem okolju in programi za posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov. Podpirali bodo tudi delo nevladnih organizacij.

Z ukrepi bodo poskušali spodbujati opuščanje kajenja s pripravo nacionalnih smernic in z usposabljanjem zdravstvenih delavcev za pomoč pri opuščanju.

Za izvajanje strategije bo ministrstvo pripravilo dveletne izvedbene načrte, učinkovitost strategije pa bodo spremljali z več raziskavami, med drugim na področju razširjenosti uporabe tobačnih proizvodov.

Za zagotavljanje koordinacije in spremljanja uresničevanja ciljev strategije bo skrbela medresorska koordinacijska skupina, ki bo vsaki dve leti pripravila poročilo o uspešnosti izvajanja strategije.

Finančna sredstva za izvajanje strategije bodo zagotovljena iz državnega proračuna, virov EU, sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev proračunov lokalnih skupnosti.