Ministrstvo ogroža dostop do hrane

Nevladne kmetijske organizacije, ki so zaključile prvi del pogajanj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o sklopu sprememb sedmih zakonov o kmetijstvu, so enotne: namesto analiz in ocen, kako bodo predvidene spremembe zakonov učinkovale, ministrstvo leporeči in pogoje kmetovanja samo zaostruje, kar je v škodo kmetom in državljanom. Zato v nadaljnjih dogovarjanjih ne bodo več sodelovali.

Namesto da bi spremembe zakonov podpirale mlade kmete, zaščitile kmetijska zemljišča, zagotovila manj birokracije in prebivalcem Slovenije zagotovile več lokalno pridelane hrane, ministrstvo samo zaostruje pogoje kmetovanja, je na novinarski konferenci, ki so jo pripravile poenotene nevladne kmetijske organizacije, dejal dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice: »S tem pa ministrstvo ogroža dostop do hrane slovenskemu potrošniku, čeprav bi se država morala zavzemati za čim večjo prehransko samozadostnost.«

Slovenski kmetje odločevalcem očitajo, da jih želijo uničiti oziroma jim vse bolj otežujejo delo. FOTO: Blaž Samec

V vseh odborih, kjer so sodelovali predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij, pogrešajo celovite analize in ocene, kaj bodo predlagane zakonske spremembe prinesle. Med predlogi pa so zanimivosti, kot je ideja, da bi 130.000 hektarov kmetijskih površin, kar je 20 odstotkov vseh slovenskih kmetijskih površin, namenili sončnim elektrarnam: »Nihče pa se ne vpraša, kaj to pomeni za prehransko varnost,« je opozoril Podgoršek.

Problem je tudi

Pogreša predloge, da bi imeli pridelki in hrana nedvomno označeno poreklo in izvor, enako velja za gensko spremenjeno hrano – sedaj, je povedal, »je označena tovrstna hrana za živali, ne pa za ljudi« –, da ne bi omejevali slovenske tradicije, kot je na primer priprava kolin, in da bi imeli slovenski kmetje vsaj podobne pogoje reje živali kot kmetje v sosednjih državah. »Ne pa da ministrstvo s temi predlogi pogoje samo še zaostruje,« je dejal Podgoršek.

Problem je tudi, da ministrstvo poskuša nevladne kmetijske organizacije povsem izločiti iz odločanja o spremembah zakonov in da s temi ukrepi, je opozoril Podgoršek, uničujemo slovenskega kmeta in obenem dajemo prednost kmetom iz sosednjih in drugih držav. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je dodal, da ni razumljivo, zakaj želi ministrstvo sedaj spremeniti vse te zakone, če pa se na ravni Evrope pripravljajo obsežne spremembe kmetijske politike.

Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije je še konkretneje opozoril, da ministrstvo s temi spremembami vsiljuje ozka prepričanja, ki niso v interesu Slovenije, ampak drugih držav Evropske unije, ki jim je sicer majhna Slovenija samo trg. Med predlogi sprememb je, da se prepove določene načine reje živali, ki so v drugih državah Evrope dovoljene. »To so poskusi, da se uniči slovensko prašičerejo, prirejo mleka, določene oblike reje kokoši nesnic,« je naštel Redek.

Nevladne kmetijske organizacije pričakujejo, da bo ministrstvo pripravilo, kar zahtevajo, torej analize in izračune, kaj spremembe prinašajo za kmetijstvo in s tem za slovensko podeželje, da se izrečejo glede njihovih predlogov ter jim dajo teden dni časa, da material proučijo in se začnejo pogajati, a ne s strokovnimi delavci, ampak z odločevalci z ministrstva.

Na izjave nevladnih kmetijskih organizacij se je odzvala Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je presenečena nad njihovim odstopom od pogovorov in to razume kot izsiljevanje. Poudarila je, da so bili v postopkih vključujoči, kot na ministrstvu niso bili še nikoli prej.