ODŠTEVANJE NAMESTO UTRIPANJA
Ministrstvo pojasnilo, zakaj ne bo sprememb na semaforjih
Predlagatelj meni, da bi utripajoča zelena luč sporočila voznikom, da se bo kmalu prižgala rdeča
Odpri galerijo
Neutripajočo zeleno luč predvideva tudi konvencija o prometnih znakih. FOTO: Jože Suhadolnik
Med predlogi, ki jih prejema vlada, so tudi taki, ki se tičejo prometa in prometne infrastrukture. Eden izmed predlagateljev je tako vladi predlagal, da se po državi uredijo semaforji tako, da bi začela zelena luč pet sekund, preden se ugasne, utripati, »saj bi vozniki s tem prej videli, da se bo prižgala rdeča luč«.
Takšno ureditev, ko je zelena luč utripala pred vklopom rumene oz. rdeče faze, smo v Sloveniji že imeli, a je bila ukinjena na podlagi takratne odločitve notranjega ministrstva, ki je bilo v letu 2005 predlagatelj zakona o varnosti cestnega prometa, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Odločitev je bila utemeljena iz dveh razlogov, in sicer kot poenotenje delovanja svetlobne signalizacije, saj ta na območju Slovenije ni bila enotna (npr. v Mariboru luči niso utripale) ter uskladitev delovanja svetlobnih prometnih znakov z dunajsko konvencijo o prometnih znakih, sprejeto leta 1968. Konvencija namreč določa, da je zelena luč neutripajoč svetlobni znak, ki pomeni, da promet poteka naprej, vendar pa ne dovoljuje voznikom nadaljevati vožnje, če je promet, v smeri, v katero nameravajo nadaljevati pot, tako gost, da ob naslednji menjavi svetlobne faze križišča ne bi mogli izprazniti. Uporaba utripajoče zelene luči je dopustna le na svetlobnih znakih za pešce in pomeni, da svetlobni signal prehaja v rdečo fazo.
Kljub konvenciji so po Evropi še različne ureditve, tako, da je v nekaterih državah tovrstna signalizacija še vedno prisotna, pojasnjujejo na ministrstvu. Kot razlog proti uvedbi utripajoče zelene luči navajajo tudi raziskave, ki potrjujejo, da se hitrosti pri približevanju križišču pri zeleni utripajoči luči povečujejo iz razloga prevoziti križišče še v zeleni (rumeni) fazi. Odločitev voznika, kdaj se bo odločil za zaviranje in ustavitev pred semaforjem, je odvisna od ravni pozornosti, ki jo namenja prometu, od njegove pripravljenosti za tveganje, ki je v tesni odvisnosti od stopnje nadzora in represivnih ukrepov zaradi vožnje v rdečo luč. V prometni psihologiji velja to področje za eno najbolj perečih, ker je veliko dejavnikov, ki vplivajo na voznikovo odločitev, posledice pa so naleti vozil pred križiščem in prometne nesreče v križišču zaradi vožnje v rdečo luč.
Glede na to, da je prometna kultura voznikov bistveno višja, kot je bila pri opuščanju utripajoče zelene luči pred 15 leti, in da so vozila tehnično bolj izpopolnjena, so nastale tudi spremembe na področju pretočnosti prometa. Utripajoče luči na semaforjih so nadomestili odštevalniki, ki pripomorejo pri hitrejšem speljevanju vozil.
Praksa, kako ravnati pri vožnji v križišču, se oblikuje več let, zato je vsako spreminjanje osvojenega sistema neracionalno, z vidika prometne varnosti pa negativen ukrep. Ne glede na izkušnje nekaterih evropskih držav bo Slovenija tudi v bodoče upoštevala ratificirano Konvencijo o prometnih znakih in uveljavljene rešitve na področju prometne signalizacije ne bo spreminjala, zaključuje ministrstvo za infrastrukturo.
Takšno ureditev, ko je zelena luč utripala pred vklopom rumene oz. rdeče faze, smo v Sloveniji že imeli, a je bila ukinjena na podlagi takratne odločitve notranjega ministrstva, ki je bilo v letu 2005 predlagatelj zakona o varnosti cestnega prometa, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Odločitev je bila utemeljena iz dveh razlogov, in sicer kot poenotenje delovanja svetlobne signalizacije, saj ta na območju Slovenije ni bila enotna (npr. v Mariboru luči niso utripale) ter uskladitev delovanja svetlobnih prometnih znakov z dunajsko konvencijo o prometnih znakih, sprejeto leta 1968. Konvencija namreč določa, da je zelena luč neutripajoč svetlobni znak, ki pomeni, da promet poteka naprej, vendar pa ne dovoljuje voznikom nadaljevati vožnje, če je promet, v smeri, v katero nameravajo nadaljevati pot, tako gost, da ob naslednji menjavi svetlobne faze križišča ne bi mogli izprazniti. Uporaba utripajoče zelene luči je dopustna le na svetlobnih znakih za pešce in pomeni, da svetlobni signal prehaja v rdečo fazo.
Naleti vozil pred križišči
Kljub konvenciji so po Evropi še različne ureditve, tako, da je v nekaterih državah tovrstna signalizacija še vedno prisotna, pojasnjujejo na ministrstvu. Kot razlog proti uvedbi utripajoče zelene luči navajajo tudi raziskave, ki potrjujejo, da se hitrosti pri približevanju križišču pri zeleni utripajoči luči povečujejo iz razloga prevoziti križišče še v zeleni (rumeni) fazi. Odločitev voznika, kdaj se bo odločil za zaviranje in ustavitev pred semaforjem, je odvisna od ravni pozornosti, ki jo namenja prometu, od njegove pripravljenosti za tveganje, ki je v tesni odvisnosti od stopnje nadzora in represivnih ukrepov zaradi vožnje v rdečo luč. V prometni psihologiji velja to področje za eno najbolj perečih, ker je veliko dejavnikov, ki vplivajo na voznikovo odločitev, posledice pa so naleti vozil pred križiščem in prometne nesreče v križišču zaradi vožnje v rdečo luč.
Glede na to, da je prometna kultura voznikov bistveno višja, kot je bila pri opuščanju utripajoče zelene luči pred 15 leti, in da so vozila tehnično bolj izpopolnjena, so nastale tudi spremembe na področju pretočnosti prometa. Utripajoče luči na semaforjih so nadomestili odštevalniki, ki pripomorejo pri hitrejšem speljevanju vozil.
Negativen ukrep
Praksa, kako ravnati pri vožnji v križišču, se oblikuje več let, zato je vsako spreminjanje osvojenega sistema neracionalno, z vidika prometne varnosti pa negativen ukrep. Ne glede na izkušnje nekaterih evropskih držav bo Slovenija tudi v bodoče upoštevala ratificirano Konvencijo o prometnih znakih in uveljavljene rešitve na področju prometne signalizacije ne bo spreminjala, zaključuje ministrstvo za infrastrukturo.
