UGRABLJEN
Ministrstvo potrdilo: usoda Slovenca v rokah piratov in Švicarjev
V Nigeriji je bilo v zadnjih sedmih letih ugrabljenih več kot 230 tujcev.
Odpri galerijo
Ladja MV Glarus je bila zgrajena leta 2001. FOTO: Massoel.com
LJUBLJANA – Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je od predstavnikov ladjarja prejelo potrditev, da je med ugrabljenimi mornarji na švicarski ladji v Nigeriji tudi slovenski državljan. Ladjar je o incidentu obvestil svojce ugrabljenega pomorščaka, s katerimi je v stiku. Podjetje Massoel Shipping je angažiralo strokovno usposobljeno ekipo, ki je pooblaščena za reševanje zadeve. Podrobnejših podatkov MZZ na zahtevo svojcev ugrabljenega in ladjarja ne morejo posredovati.
»Za ukrepanje in reševanje primera je v prvi vrsti pristojno podjetje, ki je lastnik ladje oziroma mornarjev delodajalec,« so pojasnili na MZZ.
Podatkov o referenčno podobnem primeru, ko bi bil ugrabljen slovenski državljan, MZZ nima. »Ukrepanje utegne biti podobno kot v primeru slovenskega mornarja, ki se je pred dobrim letom dni poškodoval v eksploziji na ladji Tamar,« so nam odgovorili na vprašanje, kako MZZ ravna v podobnih primerih.
Spomnimo: konec aprila lani se je na ladji Splošne plovbe Tamar sredi Atlantskega oceana zgodila nesreča, v kateri sta umrla dva filipinska pomorščaka, slovenski kadet in filipinski pomorščak pa sta bila v udaru ognja hudo poškodovana in sta potrebovala nujno zdravniško pomoč.
Pri reševanju ponesrečenih je v zahtevnih razmerah pomagala ameriška obalna straža. Sedemčlanska ekipa je izskočila iz letala in se nato vkrcala na ladjo ter pomagala ranjencema, dokler se ladja ni dovolj približala Azorom, da so ju lahko portugalske oblasti evakuirale ob pomoči helikopterja.
Za človekoljubno reševanje je slovenski predsednik Borut Pahor ameriške pripadnike nacionalne garde zvezne države New York tudi odlikoval.
»Za ukrepanje in reševanje primera je v prvi vrsti pristojno podjetje, ki je lastnik ladje oziroma mornarjev delodajalec,« so pojasnili na MZZ.
Lastnik ugrabljene ladje je podjetje Massoel Shipping s sedežem v Ženevi. Podjetje, ustanovljeno leta 1982, ima v lasti osem ladij, ki plujejo po švicarsko zastavo.
V podjetju pravijo, da podrobnostih o tem, ali se (že) pogovarjajo z ugrabitelji, ne bodo razkrivali, saj ne želijo ogroziti varnosti ugrabljenih.
Poudarili so, da so obvestili pristojne oblasti, pomorske oblasti pa so trenutno na ladji, ki je po napadu zaplula v bližnje pristanišče Bonny. »Varnost in dobrobit ugrabljenih sta prva in absolutna prioriteta Massoel Shippinga. Podjetje sodeluje z oblastmi in s specialisti, da bi zagotovilo hitro in varno izpustitev ugrabljenih. Njihove družine podrobno obveščamo o situaciji,« so nam še povedali v podjetju.
V podjetju pravijo, da podrobnostih o tem, ali se (že) pogovarjajo z ugrabitelji, ne bodo razkrivali, saj ne želijo ogroziti varnosti ugrabljenih.
Poudarili so, da so obvestili pristojne oblasti, pomorske oblasti pa so trenutno na ladji, ki je po napadu zaplula v bližnje pristanišče Bonny. »Varnost in dobrobit ugrabljenih sta prva in absolutna prioriteta Massoel Shippinga. Podjetje sodeluje z oblastmi in s specialisti, da bi zagotovilo hitro in varno izpustitev ugrabljenih. Njihove družine podrobno obveščamo o situaciji,« so nam še povedali v podjetju.
Podatkov o referenčno podobnem primeru, ko bi bil ugrabljen slovenski državljan, MZZ nima. »Ukrepanje utegne biti podobno kot v primeru slovenskega mornarja, ki se je pred dobrim letom dni poškodoval v eksploziji na ladji Tamar,« so nam odgovorili na vprašanje, kako MZZ ravna v podobnih primerih.
MZZ za potovanja v Nigerijo na svoji spletni strani opozarja, da obstajajo določeni varnostni zadržki za pot v posamezne dele države. »Nekatera področja bi lahko bila nevarna, zato v te predele države odsvetujemo vsa potovanja, ki niso nujna. Svetujemo dodatno previdnost ter dodatno preverjanje in pridobitev podatkov iz drugih virov,« pišejo in omenjajo tveganje terorističnih napadov, ugrabitev (tudi tujcev), oboroženih ropov in drugih oboroženih napadov.
Do ugrabitev prihaja iz finančnih, političnih ali kriminalnih razlogov. V zadnjih sedmih letih je bilo v delti Nigra ugrabljenih več kot 230 tujcev. Stopnja ugrabitev in drugih oboroženih napadov na naftno infrastrukturo in tamkajšnje delavce je zelo visoka, še pišejo.
Do ugrabitev prihaja iz finančnih, političnih ali kriminalnih razlogov. V zadnjih sedmih letih je bilo v delti Nigra ugrabljenih več kot 230 tujcev. Stopnja ugrabitev in drugih oboroženih napadov na naftno infrastrukturo in tamkajšnje delavce je zelo visoka, še pišejo.
Spomnimo: konec aprila lani se je na ladji Splošne plovbe Tamar sredi Atlantskega oceana zgodila nesreča, v kateri sta umrla dva filipinska pomorščaka, slovenski kadet in filipinski pomorščak pa sta bila v udaru ognja hudo poškodovana in sta potrebovala nujno zdravniško pomoč.
Pri reševanju ponesrečenih je v zahtevnih razmerah pomagala ameriška obalna straža. Sedemčlanska ekipa je izskočila iz letala in se nato vkrcala na ladjo ter pomagala ranjencema, dokler se ladja ni dovolj približala Azorom, da so ju lahko portugalske oblasti evakuirale ob pomoči helikopterja.
Za človekoljubno reševanje je slovenski predsednik Borut Pahor ameriške pripadnike nacionalne garde zvezne države New York tudi odlikoval.
