Mirjana se sprašuje: Je sestrica umrla ali je bila ukradena!?

Marko Markić Ivić že več kot 40 let živi v Nemčiji. Leta 1988 je bil tik pred tem, da z ženo posvojita otroka. V beograjski porodnišnici Zvezdara je tedaj še drugič in tretjič slišal iz zdravnikovih ust: »Izberi!« Počutil se je kot na kakšni tržnici. Novorojenčki so jokali, Markić Ivić pa pravi, da je imel velikanski cmok v grlu in da nikakor ni mogel izbrati: »Otrok vendarle ni paradižnik, da bi ga kar takole izbiral!« Obrnil se je, odšel iz porodnišnice, Beograda in Jugoslavije nazaj v Nemčijo. »Bil sem kupec, ne pa posvojitelj otroka,« je pozneje besno ugotavljal. Tiste dojenčice, ki bi bila skoraj njegova, in njenega obraza ni mogel nikoli več pozabiti. In tudi zaradi te izkušnje je začel pomagati ljudem, ki ne poznajo svojih pravih staršev oziroma otrok.

Naravnost grozljivim usodam je namreč skupno to, da so domala vse matere na območju nekdanje Jugoslavije rodile zdrave otroke, njihovo zdravstveno stanje pa se je čez noč poslabšalo. Otroka so odpeljali in naslednji dan sporočili materam, ki so bile pod močnimi pomirjevali, da je umrl. Skupno jim je bilo tudi to, da starši nikoli niso videli trupelca, še več, niti pokopati ga niso smeli.

»Že od nekdaj sem v sebi nosila silno čuden občutek,« pravi Mirjana Kolarič. FOTO: Osebni arhiv

In če gre verjeti, da se dvojčki čutijo na daljavo, potem tudi Mirjana Kolarič iz Maribora čuti, da nekje na tem svetu obstaja še eno srce, ki ga ni imela nikoli priložnosti spoznati, bije pa vseeno v istem, njenem ritmu.

Rojena v Mariboru

»Klobčič se je začel odvijati!« se je Mirjana Kolarič oglasila pred nekaj dnevi po nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je obravnavala primere domnevno ukradenih otrok, ki naj bi se po slovenskih porodnišnicah dogajali v letih med 1971 in 1990. Šlo je za šest primerov: štirje se nanašajo na porodnišnico Maribor, zgodili naj bi se v letih 1971, 1976, 1986 in 1990, en primer je iz Celja (1976) in eden iz Kranja (1986). »Tudi sama namreč iščem sestro dvojčico, ena od šestih mamic pa je tudi moja mami!« je dejala Kolaričeva. In sklenila, da bo sestro poiskala javno, tudi prek družbenih omrežij, drugače vse doslej ni šlo. Dozdajšnje iskanje jo je pripeljalo vse do Sarajeva v BiH.

Rojena je bila 31. maja 1976 v Mariboru. In kakor pravi, so njeni mami po porodu povedali, da druga hčerka ni preživela. »Jaz sem se rodila prva, za sestrico pa so mami povedali že takoj, da je umrla, bili sva namreč nedonošeni. Pacientka, ki je bila takrat v bolnišnični sobi skupaj z mamo, je slišala, da je dojenček jokal, a kljub prošnji mame in očeta jima trupelca niso pokazali niti dovolili, da ga pokopljeta. Že od nekdaj pa sem v sebi nosila silno čuden občutek, sploh kadar sem spraševala mamo, kaj si misli, ali moja sestrica še živi. Vselej mi je odgovarjala v solzah …«

Vedno, kadar je pomislila na sestrico, vselej jo je zagrabil tudi tako nenavaden občutek. Mama ji je prav tako večkrat ponovila, da vseskozi misli, da je njena druga hčerka še živa, da pa si tega ni nikoli upala izreči na glas. Tudi Mirjana je predolgo molčala o tem.

Več kot 20.000 dojenčkov

»Že prvič mi je ob teh njenih besedah zledenela kri v žilah. Naslednjič pa se je to zgodilo, ko sem izvedela, da v centralnem registru ob mojem rojstvu ni vpisane sestre dvojčice. Pa tudi ko sem videla zapestnico, ki jo prejmeš ob rojstvu in jo mama še vedno čuva. Ves čas je hranila zapestnico s številko moje domnevno umrle sestre,« je opisovala Kolaričeva.

Marko Markić Ivić je po svoji grenki izkušnji izpred 35 let postal lovec na izginule novorojenčke. FOTO: Osebni arhiv

Naprej ni pojasnjevala, kljub temu je vseeno dodala, da jo je sled naposled pripeljala do Sarajeva, zato naproša vse ljudi, da so pozorni na njene fotografije, ki jih je priložila pod svojo objavo ​na facebooku. Kdo ve, morda pa se bo končno našla oseba, ki je na las podobna Mirjani Kolarič. In je kot ona pred dnevi praznovala 47. rojstni dan.

Naj dodamo, da so se nekateri, ki iščejo izginule svojce, že obrnili tudi na slovenske uradne institucije: na varuha človekovih pravic, policijo, tožilstvo, na porodnišnice in zdravnike, a vse doslej pravega posluha še niso doživeli. Čeprav je šlo za kriminalno trgovino z dojenčki, ki naj bi se predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, prodanih pa naj bi bilo več kot 20.000 dojenčkov!