RAZMERE V ZDRAVSTVU
Mlada zdravnica ni zmogla več, zlomila se je
Razmere, ki jih v zapisu opisala zdravnica Vesna Homar, so trenutno stalnica po vsej Sloveniji in se še stopnjujejo.
Odpri galerijo
Mlada zdravnica trenutno ne zmore delati. Odprla bo bolniški stalež. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Mladi zdravniki Slovenije so na družbenem omrežju delili zapis zdravnice, ki dela v prvih bojnih vrstah in opisuje razmere izpred štirih dni. Opozorili so, da s tem, ko varujemo sebe in ostale pred okužbo, prispevamo k temu, da bi se trenutno nemogočo razmere čim prej končale.
V celoti objavljamo zapis dr. Vesne Homar, vodje NMP ZD Vrhnika:
»Sobota je. Danes se mi je zaključila karantena, za katero nisem dobila odločbe. In danes sem vskočila v službi, ker... so se zadeve preveč zapletle.
V petek sem se trudila pripraviti vse za vikend, govorila z vodjo urgentnega centra glede sprejemov v bolnišnico, naštudirala vse odloke, obvestila vse zaposlene v NMP o kliničnih poteh... Vse, da bi speljali vikend.
Pa se ni izšlo. Naša mlada zdravnica se je zelo trudila. En Covid pacient za drugim... Gospa, ki rabi bolniško posteljo pač nekje v Sloveniji, pa je ne sprejmejo ne na Infekcijski kliniki, ne na IPP...Vse je polno. Gospo pusti doma, pove, da jih bo še klicala. Nato pacientka s saturacijo 75%. Se duši pred ekipo. Tudi za to pacientko ni postelje. Morda v Novi Gorici... Kdo jo bo tja peljal? Kdo jo bo spremljal? Zakaj je drugače, kot smo se zmenili včeraj?
V igro poseževa skupaj z vodjo dispečerskega centra. Gospo zdravnica spremlja v Ljubljano. Pred staro travmo kisik prek nosnega katetra ne zadostuje več. Ohio maska. Gospo preložijo na posteljo v prostoru, ki ni niti od daleč podoben ambulanti ali bolniški sobi. Neopisljivo. Je samo kisik. In medicinska sestra, ki je v podobni koži kot naša zdravnica.
Še dva mrliška ogleda v DSO. Zdravnica ne zmore več. Tišči jo v prsih. Solze. Prevzamem. Poskusim skoordinirati oskrbo prve gospe, ki še čaka doma. Telefonska številka, ki je bila dogovorjena, je izklopljena. Spet priskoči na pomoč "naš" dispečer. V Mariboru, kjer je centralna koordinacija bolnišničnih postelj, povedo, da se je vse spremenilo. Pred 10 minutami so navodila, da ne smejo več posredovati podatkov o prostih posteljah. Naj pač peljemo v Ljubljano, pa bo, kar bo. Zakaj je drugače, kot smo se zmenili včeraj?
Ponovno obiščem gospo. 83 je stara, s pridruženimi boleznimi. Saturacija je 95%. Pustim ji pulzni oksimeter. Naj me pokličejo, če pade pod 92%. Svojci razumejo. Telemetrija v najbolj okrnjeni obliki.
Nato, hvala bogu, "normalni" pacienti - grozeč porod, opeklina pri otroku, zaplet po odpustu iz bolnišnice, poškodbe... Oddahnem si, ko je čas za menjavo. Skrbi me, če bo nočna zdravnica zmogla.
Mlada zdravnica trenutno ne zmore delati. Odprla bo bolniški stalež. Preveč je bilo. Jaz sem na vrsti spet v ponedeljek.«
V celoti objavljamo zapis dr. Vesne Homar, vodje NMP ZD Vrhnika:
»Sobota je. Danes se mi je zaključila karantena, za katero nisem dobila odločbe. In danes sem vskočila v službi, ker... so se zadeve preveč zapletle.
V petek sem se trudila pripraviti vse za vikend, govorila z vodjo urgentnega centra glede sprejemov v bolnišnico, naštudirala vse odloke, obvestila vse zaposlene v NMP o kliničnih poteh... Vse, da bi speljali vikend.
Pa se ni izšlo. Naša mlada zdravnica se je zelo trudila. En Covid pacient za drugim... Gospa, ki rabi bolniško posteljo pač nekje v Sloveniji, pa je ne sprejmejo ne na Infekcijski kliniki, ne na IPP...Vse je polno. Gospo pusti doma, pove, da jih bo še klicala. Nato pacientka s saturacijo 75%. Se duši pred ekipo. Tudi za to pacientko ni postelje. Morda v Novi Gorici... Kdo jo bo tja peljal? Kdo jo bo spremljal? Zakaj je drugače, kot smo se zmenili včeraj?
V Mariboru, kjer je centralna koordinacija bolnišničnih postelj, povedo, da se je vse spremenilo. Pred 10 minutami so navodila, da ne smejo več posredovati podatkov o prostih posteljah. Naj pač peljemo v Ljubljano, pa bo, kar bo. Zakaj je drugače, kot smo se zmenili včeraj?
V igro poseževa skupaj z vodjo dispečerskega centra. Gospo zdravnica spremlja v Ljubljano. Pred staro travmo kisik prek nosnega katetra ne zadostuje več. Ohio maska. Gospo preložijo na posteljo v prostoru, ki ni niti od daleč podoben ambulanti ali bolniški sobi. Neopisljivo. Je samo kisik. In medicinska sestra, ki je v podobni koži kot naša zdravnica.
Še dva mrliška ogleda v DSO. Zdravnica ne zmore več. Tišči jo v prsih. Solze. Prevzamem. Poskusim skoordinirati oskrbo prve gospe, ki še čaka doma. Telefonska številka, ki je bila dogovorjena, je izklopljena. Spet priskoči na pomoč "naš" dispečer. V Mariboru, kjer je centralna koordinacija bolnišničnih postelj, povedo, da se je vse spremenilo. Pred 10 minutami so navodila, da ne smejo več posredovati podatkov o prostih posteljah. Naj pač peljemo v Ljubljano, pa bo, kar bo. Zakaj je drugače, kot smo se zmenili včeraj?
Ponovno obiščem gospo. 83 je stara, s pridruženimi boleznimi. Saturacija je 95%. Pustim ji pulzni oksimeter. Naj me pokličejo, če pade pod 92%. Svojci razumejo. Telemetrija v najbolj okrnjeni obliki.
Nato, hvala bogu, "normalni" pacienti - grozeč porod, opeklina pri otroku, zaplet po odpustu iz bolnišnice, poškodbe... Oddahnem si, ko je čas za menjavo. Skrbi me, če bo nočna zdravnica zmogla.
Mlada zdravnica trenutno ne zmore delati. Odprla bo bolniški stalež. Preveč je bilo. Jaz sem na vrsti spet v ponedeljek.«
