Mladega kmeta duši birokracija
V Sloveniji danes mladi le redko kmetujejo. Kmetov, starih do 35 let, ki so nosilci kmetij, je le okoli 3,5 odstotka. Kar je bistveno manj od evropskega povprečja. To je znak za preplah. Solata in krompir ne rasteta na policah trgovskih centrov, kakovostno meso bo vzgojil slovenski kmet; zanašati se na uvoz bi bila smrtna obsodba zdravi prehrani na slovenskem krožniku. Zato potrebujejo mladi spodbudo.
3,5 odstotka nosilcev kmetij je starih do 35 let.
»Če ne bomo naših otrok naučili delati, če jim ne bomo privzgojili odnosa do zemlje, potem ne bo nihče več kmetoval. Danes se v naši družbi ustvarja občutek, da se nič več ne izplača. Eno sta vzgoja in razvoj družbe, po drugi strani pa moramo vsi zagotoviti takšne okoliščine, da bo kmetu omogočeno normalno preživetje. Da bo živel od svojega dela!« se resnosti položaja še kako zaveda tudi Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje-Krka.
Če ne bomo otrok naučili delati, če jim ne bomo privzgojili odnosa do zemlje, potem ne bo nihče več kmetoval.
Nadležna birokracija
Kmetijstvu se je zapisal tudi 26-letni domačin Marko Smrekar: živi v vasi Češence in je zadnja tri leta in pol mladi prevzemnik kmetije, na kateri imajo mlečno proizvodnjo ter pitano govedo (okoli 30 glav živine je pri hiši), nekaj kokoši nesnic in pridelavo zelenjave.
»Oče je bil pobudnik, da mi preda kmetijo in da bi šla tradicija naprej. Ve, da moramo mladi izraziti svoje želje, lažje pa je, če si sam svoj gospodar. Kljub temu še vedno z očetom zelo dobro sodelujem. Pred vsakim delom se pogovorimo, kako in kaj bo kdo naredil,« je povedal Marko, ki mu je v veliko pomoč tudi partnerica.
Zanašati se na uvoz bi bila smrtna obsodba zdravi prehrani na slovenskem krožniku.
»Od mladih nog sem na kmetiji, ne znam si predstavljati življenja brez nje. Kot otrok sem naprej pomagal pobirati krompir. Delo na polju me je vedno veselilo,« se je ozrl k svojim začetkom, danes pa mu dela tako ali tako ne zmanjka. »Sem lastnik kmetije, vodim vso organizacijo, skrbim za dokumentacijo. Mi pa prav ta birokracija vzame veliko časa, tega je res dosti. Menim, da bi se dalo marsikaj poenostaviti ali pa narediti elektronsko, zdaj je namreč še vedno vse v pisni obliki. Beležiti moramo, kje kaj sejemo, pa premike živali, uporabo mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Zapisati je treba, kdaj razpeljemo organska gnojila,« je nanizal, kaj vse mu nalaga birokracija. Kljub vsemu delu Marko še vedno hodi tudi v službo.
»Včasih je težko, saj za vse, tako za službo kot za delo na kmetiji, preprosto zmanjkuje časa. Na srečo nam priskoči še kdo na pomoč. Finančno se nam nikakor ne bi izšlo, če bi bil samo doma in ne bi hodil v službo. Imamo tudi čisto premalo površin oziroma živali,« je pojasnjeval. Sicer pa Marko Smrekar optimistično stavi na boljše čase, predvsem na več posluha države.
Vrniti kmetu status v družbi
Stanko Tomšič in Marko Smrekar sta bila med sogovorniki mirnopeškega posveta, naslovili so ga Kdo bo (še) kmetoval. Na njem je imel uvodno besedo župan občine Mirna Peč Andrej Kastelic: »Smo podeželska občina. Kmetijstvo je bilo pri nas že od nekdaj zelo pomembna panoga. Prav je, da se razvija tudi gospodarstvo. A brez kmetijstva in prehranske samooskrbe se nam res slabo piše. Izziv je torej pravi. Vesel sem, ker so se mladi odločili, da povedo, kaj jih teži in kaj bi želeli, da bi lažje kmetovali. Da bo kmet imel pomembno funkcijo v družbi, ne pa da bo to sramotna funkcija!«
»Bilo bi smiselno, da bi država dajala sredstva glede na kmetijo, ne pa na velikost kmetije. Na ta način mali kmetje ne pridemo zraven pri razpisih. Vedno izpademo. Kmetom bi pomagalo že to, da bi bile odkupne cene realne. Kmetje že dolgo govorimo: mi ne potrebujemo subvencij, če bi odkupovali od nas po realni ceni. Naj dajo raje 10 odstotkov več in naj ukinejo subvencije. Problem pa je, da subvencije dobijo tudi takšni, ki sploh ne vedo, kje imajo parcele. Žal,« je še opozoril, potem pa misli hitro preusmeril naprej. »Upam, da nam bo uspelo v naslednjih desetih letih vendarle povečati kmetijo, da bi nekaj več ostalo od tega dela, ki ga opravljamo.«
Zadruga pomaga
Žarek upanja je tudi dobro razvejana mreža kmetijskih zadrug. Stanko Tomšič je navrgel nekaj drobcev, kako poskušajo pomagati (mladim) kmetom, zadružnikom: »Zadruge smo s kmeti povezane. Ustanovljene smo namreč za pospeševanje gospodarskih koristi naših članov, to ni samo beseda. Tega smo se včasih zadruge čisto premalo zavedale, zdaj je drugače. V naši zadrugi smo v zadnjem času uvedli kar več ukrepov, ki govorijo v prid temu: povečali smo število kooperacij, pomagamo kmetom pri nabavi kmetijskega repromateriala. Zadruge smo tudi tiste, ki se trudimo zagotoviti čim boljše nabavne pogoje. V zadnjem času smo poskrbeli za odkup in sušenje koruze. Našim članom omogočamo dobre odkupne pogoje. Uvedli smo pravilnik o štipendiranju naših zadružnikov ter sprejeli pravilnik o pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki so se zgodile v družinah naših članov in zaposlenih.«
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
