Mladež med lonci, ponvami in žlicami (FOTO)
»Rade kuhamo, zato smo se odločile, da se udeležimo Zlate kuhalnice. Na regijskem tekmovanju smo pripravile posodobljeno sirovo mineštro, palačinke z nadevom iz skute in gozdnih sadežev. Dodale smo še napitek, melisin sirup, v katerem nista manjkala limona in vaniljev sladkor,« je Lana Grnovič Plavec iz razreda 8. c Osnove šole (OŠ) Spodnja Šiška opisala, kakšen izziv je čakal osnovnošolke in osnovnošolce, ki so se udeležili zdaj že tradicionalnega tekmovanja za zlato kuhalnico.
Lana nam je še povedala, da najraje kuha s svojo babico Marjeto Plavec, ki je bila svojčas šefica kuhinje v novomeški Krki. Babičini geni so se prenesli na vnukinjo, ki se je udeležila med mladimi zelo priljubljenega tekmovanja.
Pomanjkanje kadrov
Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije in Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije že 14. leto zapored pripravlja tekmovanje v kuhanju, s čimer želijo osnovnošolke in osnovnošolce navdušiti za kuharske in gostinske poklice. Letošnje tekmovanje je še posebno aktualno, saj v gostinstvu in turizmu kronično primanjkuje kadrov, je ob regijskem tekmovanju v Ljubljani v imenu Turistične zveze Slovenije poudarila (TZS) glavna sekretarka Karmen Burger.
Tako so med 27. septembrom in 12. oktobrom potekala regijska tekmovanja. Gostiteljice so bile srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju, Radovljici in Radencih, Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana in Srednja šola Izola. Letos so učenci in učenke z 49 osnovnih šol pripravljali mineštro, pirine palačinke s sadno-skutnim nadevom in brezalkoholni hladni napitek z okusom vrtnic. Osnovna navodila in naloge so dobili vnaprej, potem pa so se prilagodili. Z jasno željo, da se tudi s pridihom lastne inovativnosti zavihtijo na državno tekmovanje.
»V tekmovanje vsa leta izvajanja vključujemo tudi projekt Zero waste oziroma nič odpadkov. S tem mlade pripravljavce hrane vzgajamo, da vse porabijo in je čim manj odpadkov že pri sami mehanski obdelavi živil. Na zaključku tekmovanja so jedi servirali, pripravili razstavno mizo ter jedi ob pogrinjku predstavili ocenjevalni komisiji. Tako pripravljene mize so bile prava paša za oči in tudi brbončice,« še povedo na TZS.
Deseterica na državno tekmovanje
Najboljših deset ekip se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo potekalo predvidoma 14. novembra v Novi Gorici, v okviru Gostinsko-turističnega zbora Slovenije in prireditve Dnevi slovenskega turizma. Na njem se bodo pomerile ekipe šol OŠ Tončke Čeč Trbovlje, OŠ Frana Roša Celje, OŠ Roje Domžale, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Križevci, OŠ Martina Konšaka Maribor, OŠ Škofja Loka - mesto, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Kanal in OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica.
»Tu nismo prvič, tekmujemo od začetka. Sprva smo hodili na regionalna tekmovanja v Celje ali Novo mesto, letos prvič v Ljubljano. Taka tekmovanja in izbirni predmeti s to tematiko so dobrodošli. Ker se otroci želijo naučiti kuhati. Tu ne gre za matematiko ali jezike, ampak jih učimo za življenje. Zanimanje pri nas na šoli je zelo veliko, otroci pa obiskujejo izbirni predmet sodobna priprava hrane ali načini prehranjevanja. Tisti, ki so se najbolj izkazali pri predmetu, so bili v šolski ekipi za tekmovanje. Tako so za OŠ Krmelj tekmovali Maj, Aldijana, Manca in Zoja, vsi iz 7. razreda. Na tekmovanje smo se pripravljali v šoli, tako pri pouku kot po njem. Učenke in učenci so kuhali tudi doma. Osnovno idejo smo dobili pred tekmovanjem, kjer je bila naloga, da pripravimo enolončnico, v kateri mora biti eno živilo z Goriškega, pirine palačinke s skutnim nadevom in napitek iz šipka z okusom vrtnice. Potem pa je bila naloga nas mentorjev, da skupaj z učenci iščemo in gradimo idejo,« je po tekmovanju v Ljubljani povedala Tatjana Selak, učiteljica na OŠ Krmelj.
Pripravili manjšo pozornost
Na vsakem regijskem tekmovanju je bil v komisiji tudi dijak oziroma dijakinja. »To smo naredili z razlogom. Da učenke in učenci lahko iz prve roke dobijo informacijo, kako je na šoli, zakaj morda tu nadaljevati šolanje,« še pojasni Karmen Burger. »Projekt je zanimiv za osnovne šole. Dejansko gre za promocijo poklica kuharja. Ugotavljamo pa, da se veliko teh, ki tekmujejo, potem vpiše na druge srednje šole. Kuhanje in tekmovanje sta jim izziv, zato pridejo na Zlato kuhalnico, interese pa imajo druge,« doda Marjeta Smole, ravnateljica Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana.
»Skupaj z drugimi ravnatelji že dlje opozarjam, da zakon o gostinstvu ne zahteva minimalnih standardov za delo v gostinstvu. Poleg tega so postali delovniki v gostinstvu prekomerni. Saj se je tudi včasih delalo od jutra od večera, a v dveh izmenah. Danes pa je to poklic, kot bi bili ljudje na olimpijadi, po 15, 16 ur skupaj delajo,« ravnateljica opozori na pasti in zagate, v katerih se je znašla kuharsko-gastronomska panoga.
»Vsi so pokazali veliko znanja, kot ga od teh otrok dejansko težko pričakuješ, in tudi pripravljenosti, da se bodo poleg vseh drugih obveznosti na šoli naučili še tako dobro kuhati. Zame so zmagovalci vsi, razlike so bile majhne. Jaz sem preizkušal napitke, pa bi se morda odločil za kako drugo šolo, komisija pa se je odločila, kot se je,« je povedal Ludvik Fekonja, profesor strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana.
»Vesel sem, ker je pri mladih prisotna želja, da nadaljujejo kuharsko tradicijo. Opaziti je bilo mogoče kar veliko učenk in učencev, ki so nadarjeni, ki bi lahko v prihodnje prevzeli določene pomembne pozicije, bili novi kuharski chefi, vodje,« je dodal Fekonja, ki je s svojo ekipo poskrbel, da so se vse tekmovalke in tekmovalci na šoli počutili dobro. Vsem so se poklonili tudi z malo pozornostjo: posebej za gostinske šole personaliziranim zvezkom ter doma izdelano vegeto.
Vsi so pokazali veliko znanja, kot ga od teh otrok dejansko težko pričakuješ.
