JAMA JAM
Mladi Bocelli se je zaljubil v postojnsko lepotico
Ob 200. obletnici odkritja Postojnske jame so se ji poklonili vrhunski umetniki. Poslanstvo vseh, ki danes skrbijo za ta dragulj, je, da to delajo trajnostno.
Odpri galerijo
Vzhajajoča zvezda Matteo Bocelli je prvič v Sloveniji zapel v podzemlju Postojnske jame.
POSTOJNA – S slovesnostjo Poklon Postojnski jami se je v četrtek zvečer končalo celoletno praznovanje ob 200. obletnici odkritja njenih najlepših notranjih delov. Družba Postojnska jama je pripravila slovesno prireditev, na kateri je naša svetovno znana lepotica zasijala v prav posebni bleščavi in sijaju. Poklonili so se ji namreč številni vrhunski umetniki, raziskovalci in znanstveniki. Častni pokrovitelj slovesnosti je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Čaščenje Postojnske jame je doseglo vrhunec z nastopom Mattea Bocellija, ki je vrhove svetovnih glasbenih lestvic v začetku jeseni zasedel z duetom z bolj znanim očetom Andreo Bocellijem. V Koncertni dvorani Postojnske jame je navdušil z znamenitim Carusom. »Počaščen sem, da lahko nastopam v tako izjemnem ambientu Postojnske jame, v katero se preprosto zaljubiš,« je povedal. Solo nastop je končal v duetu z Nuško Drašček, uglašeno sta zapela Can't Help Falling in Love.
Z nastopom Bocellija ml. je uprava Postojnske jame nadaljevala tradicijo nastopov vrhunskih mednarodnih umetnikov; pred 90 leti jo je začel sloviti dirigent milanske Scale Pietro Mascagni.
V slavnostnem nagovoru je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Postojnsko jamo primerjal s skrivnostjo, privarčevano za tiste, ki jih zanima pravljičnost narave. Svoje misli je sklenil z znanim citatom Antoina de Saint-Exupéryja: »Bistvo je očem nevidno!« Pahor je poudaril odgovornost do varovanja narave, tudi podzemnega sveta, in skupno zavzemanje za ohranitev za prihodnje rodove.
Predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj je na slovesnosti povedal: »Postojnska jama se je v zadnjih 200 letih nahajala v kar petih različnih državah, od Avstrije, Avstro-Ogrske in Italije, kratek čas Nemčije, do Jugoslavije in končno Slovenije. Preživela je razne državne ureditve in politične sisteme. Države so se menjale, za jamo pa je bilo pomembno, kako so vsakokratni upravitelji skrbeli zanjo. Poslanstvo vseh nas, ki danes skrbimo zanjo, je, da to delamo trajnostno. Cilj je, da jo zanamcem zapustimo v boljšem stanju, kot smo jo dobili.« Pri tem je poudaril, da se kot upravitelj neprestano zaveda odgovornosti, ki ji je ves čas izpostavljen. Sklenil je z državotvorno mislijo, da Postojnski jami želi, da bi bila Slovenija njena zadnja država, v kateri domuje.
V programu so sodelovali še Slovenski oktet, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Uliana Dorofeeva, Ljoba Jenče, Boštjan Dermol, plesna skupina Artifex, Robert Korošec, Tjaša Železnik, Miha Vodičar in drugi plesalci, Eva Petrič ter voditeljica Bernarda Žarn. Mnoge je še posebno ganilo lirično besedilo večkratnega Kersnikovega nagrajenca, pisatelja Draga Jančarja, ki se je lepoti jame poklonil na zelo intimen in vsebinsko dovršen način.
Pred 200 leti, 14. aprila 1818, je svetilničar Luka Čeč naznanil svoje naključno odkritje novih delov Postojnske jame. »Tu je nov svet, tu je paradiž,« je opisal tisto, kar je zagledal, ko je med pripravami jame na obisk avstrijskega cesarja Franca I. preplezal steno v do tedaj neznani rov in odkril najlepše dele Postojnske jame. Njegovo odkritje teh delov velja za prelomnico v turističnem razvoju. Čeprav mu kot preprostemu svetilničarju revnega stanu več desetletij niso priznali zasluge za odkritje, danes Luka Čeč velja za začetnika postojnskega turizma.
V družbi Postojnska jama so ob 200-letnici povabili vse prisotne, naj še naprej praznujejo z njimi. »Vabimo vas, da praznujete z nami, zato smo v obdobju do 25. novembra omogočili 50-odstotni popust za družine, konec decembra pa napovedujemo nov spektakel z našimi tradicionalnimi Živimi jaslicami v Postojnski jami,« so sporočili.
Edinstven nastop Slovenskega okteta na Veliki gori Postojnske jame.
Čaščenje Postojnske jame je doseglo vrhunec z nastopom Mattea Bocellija, ki je vrhove svetovnih glasbenih lestvic v začetku jeseni zasedel z duetom z bolj znanim očetom Andreo Bocellijem. V Koncertni dvorani Postojnske jame je navdušil z znamenitim Carusom. »Počaščen sem, da lahko nastopam v tako izjemnem ambientu Postojnske jame, v katero se preprosto zaljubiš,« je povedal. Solo nastop je končal v duetu z Nuško Drašček, uglašeno sta zapela Can't Help Falling in Love.
Nagovor predsednika upravnega odbora Marjana Batagelja FOTOGRAFIJE: Arhiv Postojnske jame
Z nastopom Bocellija ml. je uprava Postojnske jame nadaljevala tradicijo nastopov vrhunskih mednarodnih umetnikov; pred 90 leti jo je začel sloviti dirigent milanske Scale Pietro Mascagni.
V 200 letih pet držav
V slavnostnem nagovoru je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Postojnsko jamo primerjal s skrivnostjo, privarčevano za tiste, ki jih zanima pravljičnost narave. Svoje misli je sklenil z znanim citatom Antoina de Saint-Exupéryja: »Bistvo je očem nevidno!« Pahor je poudaril odgovornost do varovanja narave, tudi podzemnega sveta, in skupno zavzemanje za ohranitev za prihodnje rodove.
Vzhajajoča zvezda Matteo Bocelli je prvič v Sloveniji zapel v podzemlju Postojnske jame.
Predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj je na slovesnosti povedal: »Postojnska jama se je v zadnjih 200 letih nahajala v kar petih različnih državah, od Avstrije, Avstro-Ogrske in Italije, kratek čas Nemčije, do Jugoslavije in končno Slovenije. Preživela je razne državne ureditve in politične sisteme. Države so se menjale, za jamo pa je bilo pomembno, kako so vsakokratni upravitelji skrbeli zanjo. Poslanstvo vseh nas, ki danes skrbimo zanjo, je, da to delamo trajnostno. Cilj je, da jo zanamcem zapustimo v boljšem stanju, kot smo jo dobili.« Pri tem je poudaril, da se kot upravitelj neprestano zaveda odgovornosti, ki ji je ves čas izpostavljen. Sklenil je z državotvorno mislijo, da Postojnski jami želi, da bi bila Slovenija njena zadnja država, v kateri domuje.
Počaščen sem, da lahko nastopam v tako izjemnem ambientu Postojnske jame, v katero se preprosto zaljubiš.
V programu so sodelovali še Slovenski oktet, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Uliana Dorofeeva, Ljoba Jenče, Boštjan Dermol, plesna skupina Artifex, Robert Korošec, Tjaša Železnik, Miha Vodičar in drugi plesalci, Eva Petrič ter voditeljica Bernarda Žarn. Mnoge je še posebno ganilo lirično besedilo večkratnega Kersnikovega nagrajenca, pisatelja Draga Jančarja, ki se je lepoti jame poklonil na zelo intimen in vsebinsko dovršen način.
50-odstotni popust za družine
Pred 200 leti, 14. aprila 1818, je svetilničar Luka Čeč naznanil svoje naključno odkritje novih delov Postojnske jame. »Tu je nov svet, tu je paradiž,« je opisal tisto, kar je zagledal, ko je med pripravami jame na obisk avstrijskega cesarja Franca I. preplezal steno v do tedaj neznani rov in odkril najlepše dele Postojnske jame. Njegovo odkritje teh delov velja za prelomnico v turističnem razvoju. Čeprav mu kot preprostemu svetilničarju revnega stanu več desetletij niso priznali zasluge za odkritje, danes Luka Čeč velja za začetnika postojnskega turizma.
1818. leta je svetilničar Luka Čeč odkril najlepše dele Postojnske jame.
V družbi Postojnska jama so ob 200-letnici povabili vse prisotne, naj še naprej praznujejo z njimi. »Vabimo vas, da praznujete z nami, zato smo v obdobju do 25. novembra omogočili 50-odstotni popust za družine, konec decembra pa napovedujemo nov spektakel z našimi tradicionalnimi Živimi jaslicami v Postojnski jami,« so sporočili.
