Mladi še naprej želijo biti za volanom: Zanimanje za opravljanje vozniškega izpita narašča
V zadnjih letih je to, kako je treba varovati naravo, med drugim tako, da se odrečemo avtomobilom in za premikanje z ene točke na drugo raje izberemo javni potniški promet, mogoče slišati že skoraj vsak dan. A kaj ko se zdi, da se veliki premiki v zvezi s tem med posamezniki še niso zgodili.
Očitno tudi med mladimi ne, saj, kot je pokazala prva raziskava mednarodne avtomobilistične zveze FIA na temo mladi in mobilnost, v kateri je sodelovalo devet tisoč starih od 16 do 25 let iz Argentine, Avstralije, Indije, Kenije, Kitajske, Mehike, Nemčije, Španije in Združenih držav Amerike, je pridobitev vozniškega dovoljenja B-kategorije zanje še vedno zelo pomembna. In kot dodajajo na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), tudi v Sloveniji ni moč zaznati upadanja interesa za pridobitev vozniškega dovoljenja B-kategorije in vožnjo osebnega avtomobila.
Še naprej čustven odnos
»Za nas še zanimivejša ali morda celo malce presenetljiva je ugotovitev, da imajo mladi (še vedno) čustven odnos do lastništva avtomobila. V preteklosti smo, zlasti za tujino, mnogokrat zasledili trditve, da naj mladih avtomobili ne bi več zanimali. Ta raziskava pa je, sicer z nekaj razlikami med državami, jasno pokazala, da mladi pridobitev lastniškega avta še vedno dojemajo kot pomembno življenjsko prelomnico,« je rezultate raziskave FIA, v katero mladi iz Slovenije niso bili vključeni, komentiral Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.
Vodja AMZS Šole vožnje Manuel Pungertnik pa je bil še bolj neposreden: »Naši podatki kažejo, da zanimanje za opravljanje vozniškega izpita ne upada, temveč celo narašča.« Raziskava je še pokazala, da si mladi želijo trajnostne mobilnosti in boljšega javnega prevoza in da je avto v številnih državah, kot so ZDA in Avstralija, podobno pa lahko rečemo tudi za Slovenijo, kot pravi Logar, nuja.
»Ne moremo pričakovati, da se bodo mladi najprej odrekli izpitu za avto in potem bo to spodbudilo izboljšanje javnega potniškega prometa (JPP). Zgoditi se mora nasprotno. Najprej potrebujemo kakovosten in učinkovit JPP (tudi dobra postajališča, varne prostore za zaklepanje koles …), s tem in seveda spreminjanjem potovalnih navad pa lahko dosežemo, da se bodo mladi odločili, da ne naredijo izpita,« je prepričana Dijana Čataković, strokovna sodelavka pri CIPRI Slovenija in koordinatorka Koalicije za trajnostno prometno politiko.
9000 mladih iz devetih držav je sodelovalo v raziskavi.
»Prav tako je treba razmisliti o tem, da ni nujno, da če imaš izpit, da boš avtomobil tudi vsak dan uporabljal oziroma boš postal lastnik avtomobila. S pridobitvijo znanja vožnje avtomobila ni nič narobe, če avtomobil uporabljamo zgolj občasno, ko bolj trajnostna alternativa ne obstaja,« meni in izpostavi tudi rezultate raziskave projekta Alpski kompas, ki ga CIPRA Slovenija izvaja v štirih alpskih državah. Izkazalo se je, da se določene skupine mladih posledic podnebnih sprememb precej dobro zavedajo in tudi menijo, da bodo v prihajajočih letih močno vplivale na njihovo življenje. Je pa, kot pravi Čatakovićeva, tudi kar veliko mladih takih, ki podnebnih sprememb še ne vidijo kot grožnje in se sami še ne odločajo za trajnostni način življenja.
»Mladi so v sklopu našega projekta tudi opozorili, da avtobusnih in železniških prevozov primanjkuje predvsem v času, ko bi jih oni najbolj potrebovali (konec tedna, večerne ure),« razloži Čatakovićeva in še, da smo bili v zadnjih mesecih tudi priča prenatrpanim avtobusom. »Velikokrat se je zgodilo, da so mladi ostali na postaji, ker so bili avtobusi prezasedeni. Souporaba avtomobila pa je dostopna samo v večjih mestih. Vse to so razlogi, da mladi še vedno želijo opraviti vozniški izpit.«
