Mladi sirarji kažejo svetlo pot (FOTO)
Slovenski sirarji so med najbolj inovativnimi v ohranjanju slovenskega podeželja. Njihovo združenje je na Brdu pri Kranju pripravilo 4. Festival slovenskih sirov.
Pionirji sodobnega podeželja
Mladi sirarji so v en glas sporočili, da se je treba zavedati, kdo ohranja podeželje, in da so to prav kmetje! »Zaradi nas je podeželje takšno, kot je, lepo in obdelano!« Da pa je v Sloveniji še vedno tako malo prevzemnikov, je kriva nepredvidljiva in do neke mere neprofitabilna panoga, mestoma nestabilna, »in prav zato je treba«, kot pravijo, »našim pridelkom znati dodajati vrednost«! Prav naši sirarji pa so nemara najbolj viden primer tistih, ki znajo osnovni surovini (mleku) dodajati vrednost. »Gospodar ne sme biti več zgolj samo dober delavec, pač pa mora biti tudi dober podjetnik s sodobnim in inovativnim razmišljanjem!« so povedali tisti, ki so se medtem izkazali za nekakšne pionirje sodobnega slovenskega podeželja.
Tokrat se je na dogodku, ki poteka vsako drugo leto, predstavilo 26 kmečkih sirarjev, poleg njih pa še dve večji sirarni. Bila je to prvovrstna predstava okusov, ki jo je videlo kar tisoč obiskovalcev. Okušali so lahko več kot 70 sirov. Za nameček je ta predstava povzdignila tudi mlade prevzemnike sirarskih kmetij.
Iznajdljivi in drzni
Častni gost festivala je bil predsednik državnega sveta Marko Lotrič. »Dopolnilne dejavnosti na kmetijah, med katere sodi tudi predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v izdelke z visoko dodano vrednostjo, prispevajo k odpiranju novih delovnih mest in k izboljšanju dohodkovnega položaja kmeta ter poseljenosti podeželja,« je dejal. Navdušili pa so ga prav mladi prevzemniki kmetij, ki se pogumno odločajo za prevzem družinske kmetije in jih nato razvijajo s svežimi idejami ter pristopi.
V Združenje kmečkih sirarjev Slovenije se včlanjuje čedalje več mladih, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi sirarskimi državami nadvse spodbudno. Nekateri so začeli predelavo sira celo v okolju, kjer sirarstvo prej nikoli ni imelo tradicije, spet drugi so takšni, ki so začeli v sirarni, ki so jo postavili že njihovi starši, zdaj pa uvajajo novosti, kot so nove vrste sirov in novi načini trženja.
1000 gostov je obiskalo festival.
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob: »Mlada generacija sirarjev stopa po poti svojih prednikov, hkrati pa prinaša novo energijo, nove ideje in nove pristope. Ne izdeluje le sirov, pač pa ustvarja tudi zgodbe, ki združujejo tradicijo in sodobnost.«
Opozorila je, da je pred mladimi sirarji paleta izzivov. Med njimi so tudi pomanjkanje mladih na podeželju, pomanjkanje delovne sile, vedno večji pritiski na kakovost, skrb za živali, delo na polju ter nenehno prilagajanje ukrepom, trendom, zahtevam potrošnikov. »A prepričana sem, da so prav mladi sirarji dovolj iznajdljivi, drzni in neustrašni. Da zaupajo svojim koreninam in se ne bojijo spreminjati sveta okoli sebe, brez njihovega poguma in ustvarjalnosti pa si le stežka predstavljamo prihodnost slovenskega kmetijstva.«
Poznana po burati
Mladi sirarji so opozorili na precejšnje težave, s katerimi se srečujejo pri prevzemu kmetij oziroma zagonu nove dejavnosti.
Imela sem veliko srečo, da sta me tast in tašča tako lepo sprejela; v sirarstvo pa sva se potem podala skupaj z možem.
Kot je povedala Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr' Matevž (Reteče pri Škofji Loki), morajo nujno poiskati tudi takšne načine kmetovanja, s pomočjo katerih lahko javnost prepozna butičnost slovenskih pridelkov in izdelkov ter je zanje pripravljena potem tudi primerno plačati. »Svetla stran delovnega mesta na kmetiji je, da družina živi in dela skupaj, velika težava pa, da ni dovolj šolanega kadra, ki bi se lahko zaposlil na kmetiji ali kot stalna delovna sila ali pa kot sezonska pomoč. Široka javnost je danes vse preveč odtujena od kmetijskih dejavnosti. Imela pa sem veliko srečo, da sta me tast in tašča tako lepo sprejela; v sirarstvo pa sva se potem podala skupaj z možem.«
Pri njih sirarijo zadnjih pet let: začeli so z domačo mocarelo, nakar so se spustili v zorjene sire, zdaj pa sodelujejo že z lokalnimi gostilnami in trgovinicami, še več, s siri vstopajo tudi v višjo kulinariko. Eva Vrevc Jenko je daleč naokoli poznana po njeni burati.
Mladi slovenski sirarji potrebujejo le še nekaj spodbude. Kar je v tistem zaznal tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in jim mahoma zagotovil, da se v državnem svetu tega še kako zavedajo, saj so prav mladi prevzemniki kmetij prihodnost slovenskega kmetijstva in oskrbe z doma pridelano zdravo ekološko hrano. Pravzaprav morajo njihovim težavam prisluhniti le še odločevalci.
Tokrat se je na dogodku predstavilo 26 kmečkih sirarjev iz vse Slovenije, predstavili pa sta se še dve večji sirarni.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije že več kot 25 let pomaga dvigovati raven znanja in mlečnih izdelkov s kmetij ter njihove kakovosti. S sorodnimi organizacijami v EU so dosegli že nekaj ključnih in pomembnih premikov v zakonodaji, ki je bila prej neprimerno bolj pisana na kožo velikih industrijskih obratov, ni pa bila prijazna do manjših družinskih kmetij. Festival slovenskih sirov je pokazal, da so naši (mladi) sirarji na pravi poti.
