Mladi up Slovenije pisal vladi

Že od četrtka množica slovenskih študentov na spletni strani eUprave oddaja vloge za enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, ki ga je prinesel sedmi protikoronski paket. Zanimanje je tolikšno, da se je spletna eUprava prvi dan večkrat sesula in je delovala zelo počasi.

Do dodatka so namreč upravičeni vsi redni in izredni višješolski in visokošolski študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, vpisani v programe, ki se izvajajo v Sloveniji. Med srečnimi prejemniki pa ni slovenskih študentov po svetu, tistih, ki študirajo v tujini. Po naših neuradnih podatkih naj bi jih bilo kar okoli 2700. Mnogi od njih so ob dejstvu, da ne dobijo solidarnostnega dodatka, nadvse razočarani.
 

Študij na daljavo

Eden od njih je Luka Podlipnik iz Rateč, maturant slovenske gimnazije v Celovcu, študent prvega letnika digitalnega menedžmenta na univerzi v Beljaku (University of Applied Sciences). Kot nam pove, v času koronakrize tudi pri njih pouk poteka na daljavo, torej je ves čas v domači vasi Rateče, nekaj izpitov pa bo moral opraviti tudi v živo. A zanj pouk po spletu ni ovira, pravzaprav mu to še bolj ustreza, saj si lažje organizira čas za svoje podjetniške podvige ali za pisanje kakšnega literarnega izdelka.

O podjetnem mladeniču, ki je že s 16 leti napisal svojo prvo knjigo, zmagoval na govorniških natečajih in leta 2018 postal mladi up Slovenije, smo lani že pisali, saj je bil še kot dijak sprejet v fundacijo Ustvarjalnik in že izdelal svoj produkt. To je Spirits of Slovenia, zbirka šestih avtohtonih slovenskih žganic lokalnih pridelovalcev iz različnih regij Slovenije, ki so zapakirane v lični embalaži in imajo vsaka svojo zgodbo, povezano s slovenskimi miti in legendami.

»Do alkohola imam drugačen odnos kot marsikdo drug. Gre za okušanje in ne za opijanje. Žganje, zbrano v Spirits of Slovenia, ima okus po Sloveniji in je namenjeno okušanju, zato je tudi v stekleničkah. Močno upam in si želim, da iz njih govorijo zgodbe o naši lepi deželi in naši zgodovini, ne zgolj alkohol,« nam je razložil maja lani.


Luka ves čas piše blog, v katerem razmišlja o aktualnih dogodkih, pri čemer se ne izogiba ne lokalni ne svetovni politiki. Aktiven je pri organizacijah koroških Slovencev in povezovanju regije Alpe-Jadran, pogosto se oglasi ob krivicah, ki se dogajajo okoli njega. Tokrat, ko so slovenski študentje ostali brez solidarnostnega dodatka, se je odločil, da bo s podporo večje skupine študentov opozoril širšo javnost in napisal javno pismo vladi.
 

Ali nas ne želiš več?

»Draga Slovenija, mogoče se zavedaš dejstva, da živimo v Evropski uniji, kjer naj bi se lahko študenti in študentke prosto izobraževali in si nabirali dragoceno znanje zunaj domačega okolja. Naše prioritete so povezovanje in sodelovanje med sosednjimi in evropskimi državami, v katerih bomo po končanem izobraževanju lahko obdržali stike tako v poslovnem svetu kot tudi na nadaljnji življenjski poti. Dostikrat nam ni lahko. Najhuje pa nam je, ko nam lastna domovina pokaže hrbet in nam na ta način očitno sporoča, da v njej nismo več dobrodošli,« je Luka začel svoje pismo, ki ga je 12. januarja poslal na vlado.


V nadaljevanju se je med drugim vprašal: »Ali nas, Slovenija, enostavno ne želiš več in bi nas najraje pozabila? Kako naj gojimo in izpopolnjujemo svojo narodno pripadnost, če nam zapiraš vrata? Misliš, da se bo kdo z obogatenim znanjem še vrnil v Slovenijo, če imaš do nas takšen odnos? Kdo bo pisal nove skupne zgodbe o uspehu? Draga Slovenija, mladi, ki se izobražujemo zunaj tvojih meja, ustvarjamo skupen socialni, poslovni in družbeni evropski prostor. Zato nam ne zapiraj svojih vrat. Le kdo drug bo gradil temelje prihodnosti, če ne mi,« je še zapisal v imenu študentov in študentk s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki študirajo po svetu.
Seveda zdaj mladi od vlade pričakujejo pojasnilo, zakaj tudi oni niso upravičeni do solidarnostnega dodatka 150 evrov.