KOKOŠNJAK
Mlečna cesta in zlato jajce motivirata kure
Arhitekt Gašper Fabijan je na taščino željo ustvaril kokošnjak v zlatem rezu. Izdelali so ga varovanci lesne delavnice Centra za varstvo in delo v Celju.
Odpri galerijo
Petelin pod galaktičnim vzorcem
Za arhitekta si predstavljamo, da nam zriše hišo, nariše most, stolpnico, vrtec ali cerkev, morda estetsko uredi stanovanje, skicira stol ... Pravzaprav pa nam ne pade na pamet, da bi se arhitekt ukvarjal s pasjo uto. Pa vendarle, 35-letni arhitekt Gašper Fabijan iz Vojnika je v tem pogledu malce drugačen, saj meni, da so poleg hiš in oblikovanja pohištva vredne pozornosti tudi druge reči, denimo premični kokošnjak. Zares se sliši kar malce čudno, saj kokoši povezujemo s podeželjem, kjer se novodobni ustvarjalci redkeje znajdejo.
Taščino naročilo
Toda že pogled na Fabijanovo spletno stran nas prepriča, da se v svojih stvaritvah kar pogosto znajde v stiku z naravo, kako jo približati novodobnemu človeku. Nadvse zanimiva je njegova sodobna brunarica, ki ji je dal ime Dom med brezami, kjer breze rastejo okoli brunarice in na verandi, debla pa dobesedno rastejo skozi streho.
Glede kokošnjaka pravi, da je bil pravzaprav to taščina želja: »Rekel bi, družinsko naročilo.«
Sam priznava, da kokošnjak ni nekaj novega: »Strukturno so stvari znane, ve se, katere elemente mora imeti, da se kokoši v njem počutijo dobro.« Pa vendarle, kokošnjaku je dodal nekaj fascinantnih oblikovnih elementov.
»Lesena konstrukcija kokošnjaka, zasnovana v zlatem rezu, nosi popolno kocko s stranico enega metra, do katere se kokoši povzpnejo po lestvi prek dvižne lopute.«
Ne vemo, koliko kokoši vedo o galaksijah v vesolju, vendar jim je Fabijan prostor razsvetlil s perforacijami – luknjami v stropu, ki jih je razporedil v vzorec naše galaksije, kar daje skrbniku ali obiskovalcu, zlasti otrokom, vselej malce čaroben občutek.
Zanimiva je risba kokošnjaka, ki jo je Fabjan izdelal na sivem papirju, kjer v osnovnih črnih črtah predstavi strukturo kokošnjaka, v točko zlatega reza pa postavi zlato jajce.
No, četudi nič ne vemo o Evklidu, Platonu in o zlatem rezu ter galaksijah, je že pogled na skico ali izdelan kokošnjak prijeten in privlačen.
Posebno dodano vrednost pa ima kokošnjak tudi zaradi dejstva, da ga ni izdelal kakšen lokalni mizar s sodobno delavnico, pač pa varovanci Centra za varstvo in delo v Celju. Gre za javni zavod z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
V centru 15 mizarjev
Kot nam je povedala direktorica Tatjana Sojič, center zagotavlja kakovostne pogoje za delo in življenje varovancev: »Pri čemer pa upoštevamo želje in potrebe uporabnikov, da jim omogočimo kakovostno in dostojno življenje.«
Trenutno je v zavodu skupaj 173 uporabnikov, vključenih v tri storitve. »Trenutno je 99 uporabnikov vključenih v institucionalno varstvo, ki bivajo pri nas. Sedemdeset uporabnikov k nam prihaja dnevno, v mobilni pomoči na domu imamo štiri uporabnike.«
Poleg raznolikih programov imajo tudi lesno mizarsko delavnico, kjer dela in ustvarja 15 uporabnikov pod vodstvom mojstra Vinka Randla.
Zaradi specifike dela v lesni delavnici, ki vključuje potencialne nevarnosti dela na strojih, morajo veliko pozornosti nameniti varnosti pri delu.
»Zato uporabnike vključujemo v delovni proces po njihovih najboljših zmožnostih. Sposobnejši lahko pomagajo pri strojih, kjer je bolj zahtevno delo, drugi pa v ročni delavnici, kjer je več poudarka na brušenju in barvanju. Naj povem, da mentorji zares veliko energije vlagajo v zaposlitev tistih, katerih sposobnosti so nekoliko nižje,« pojasni Sojičeva.
Izdelujejo izdelke iz lastnega programa, denimo pručke, hkrati pa tudi po naročilu strank. Izdelali so kar nekaj vrtnih hišic, izdelujejo kakovostne lesene A-lestve in na željo strank popravijo in restavrirajo staro pohištvo.
Tako so v delavnici centra izdelali tudi Fabijanov kokošnjak in kaselc za mleko. »Tudi kaselc je družinsko naročilo. Potrebovali smo omarico, kamor bi sosednji kmet odložil mleko, zraven je pa žepek, kjer mu pustimo denar,« pravi Fabijan.
Po poti naših babic
Kokošnjak, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je bil izbran na natečaju Centra za kreativnost s temo Kako bomo živeli v prihodnosti za razstavo na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu.
Zlasti v času omejitev zaradi koronavirusa je Fabijanov kokošnjak zagotovo namig, da je treba ustaviti konje, razmisliti in morda spet začeti živeti vsaj deloma v slogu naših starih staršev, ki so naravo čutili in jo občudovali skozi roke. »Morda priložnost, da ponovno razmislimo o kakovosti našega bivanja in proizvodnji naše hrane,« za konec poudari Fabijan.
V lesni delavnici Centra za varstvo in delo Golovec so izdelali že dva Fabijanova kurnika, zlato jajce pa so izdelali v zlatarstvu in pasarstvu Marolt.
Taščino naročilo
Toda že pogled na Fabijanovo spletno stran nas prepriča, da se v svojih stvaritvah kar pogosto znajde v stiku z naravo, kako jo približati novodobnemu človeku. Nadvse zanimiva je njegova sodobna brunarica, ki ji je dal ime Dom med brezami, kjer breze rastejo okoli brunarice in na verandi, debla pa dobesedno rastejo skozi streho.
Glede kokošnjaka pravi, da je bil pravzaprav to taščina želja: »Rekel bi, družinsko naročilo.«
Kaselc za mleko
Sam priznava, da kokošnjak ni nekaj novega: »Strukturno so stvari znane, ve se, katere elemente mora imeti, da se kokoši v njem počutijo dobro.« Pa vendarle, kokošnjaku je dodal nekaj fascinantnih oblikovnih elementov.
»Lesena konstrukcija kokošnjaka, zasnovana v zlatem rezu, nosi popolno kocko s stranico enega metra, do katere se kokoši povzpnejo po lestvi prek dvižne lopute.«
Ne vemo, koliko kokoši vedo o galaksijah v vesolju, vendar jim je Fabijan prostor razsvetlil s perforacijami – luknjami v stropu, ki jih je razporedil v vzorec naše galaksije, kar daje skrbniku ali obiskovalcu, zlasti otrokom, vselej malce čaroben občutek.
Zanimiva je risba kokošnjaka, ki jo je Fabjan izdelal na sivem papirju, kjer v osnovnih črnih črtah predstavi strukturo kokošnjaka, v točko zlatega reza pa postavi zlato jajce.
V njem kokoši nesejo zlata jajca.
No, četudi nič ne vemo o Evklidu, Platonu in o zlatem rezu ter galaksijah, je že pogled na skico ali izdelan kokošnjak prijeten in privlačen.
Posebno dodano vrednost pa ima kokošnjak tudi zaradi dejstva, da ga ni izdelal kakšen lokalni mizar s sodobno delavnico, pač pa varovanci Centra za varstvo in delo v Celju. Gre za javni zavod z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
V centru 15 mizarjev
Kot nam je povedala direktorica Tatjana Sojič, center zagotavlja kakovostne pogoje za delo in življenje varovancev: »Pri čemer pa upoštevamo želje in potrebe uporabnikov, da jim omogočimo kakovostno in dostojno življenje.«
Trenutno je v zavodu skupaj 173 uporabnikov, vključenih v tri storitve. »Trenutno je 99 uporabnikov vključenih v institucionalno varstvo, ki bivajo pri nas. Sedemdeset uporabnikov k nam prihaja dnevno, v mobilni pomoči na domu imamo štiri uporabnike.«
Lesena konstrukcija je zasnovana v zlatem rezu in nosi popolno kocko s stranico enega metra, do katere se kokoši povzpnejo po lestvi.
Poleg raznolikih programov imajo tudi lesno mizarsko delavnico, kjer dela in ustvarja 15 uporabnikov pod vodstvom mojstra Vinka Randla.
Zaradi specifike dela v lesni delavnici, ki vključuje potencialne nevarnosti dela na strojih, morajo veliko pozornosti nameniti varnosti pri delu.
»Zato uporabnike vključujemo v delovni proces po njihovih najboljših zmožnostih. Sposobnejši lahko pomagajo pri strojih, kjer je bolj zahtevno delo, drugi pa v ročni delavnici, kjer je več poudarka na brušenju in barvanju. Naj povem, da mentorji zares veliko energije vlagajo v zaposlitev tistih, katerih sposobnosti so nekoliko nižje,« pojasni Sojičeva.
Izdelujejo izdelke iz lastnega programa, denimo pručke, hkrati pa tudi po naročilu strank. Izdelali so kar nekaj vrtnih hišic, izdelujejo kakovostne lesene A-lestve in na željo strank popravijo in restavrirajo staro pohištvo.
Tako so v delavnici centra izdelali tudi Fabijanov kokošnjak in kaselc za mleko. »Tudi kaselc je družinsko naročilo. Potrebovali smo omarico, kamor bi sosednji kmet odložil mleko, zraven je pa žepek, kjer mu pustimo denar,« pravi Fabijan.
Po poti naših babic
Kokošnjak, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je bil izbran na natečaju Centra za kreativnost s temo Kako bomo živeli v prihodnosti za razstavo na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu.
Zlasti v času omejitev zaradi koronavirusa je Fabijanov kokošnjak zagotovo namig, da je treba ustaviti konje, razmisliti in morda spet začeti živeti vsaj deloma v slogu naših starih staršev, ki so naravo čutili in jo občudovali skozi roke. »Morda priložnost, da ponovno razmislimo o kakovosti našega bivanja in proizvodnji naše hrane,« za konec poudari Fabijan.
Kokošnjak je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
V lesni delavnici Centra za varstvo in delo Golovec so izdelali že dva Fabijanova kurnika, zlato jajce pa so izdelali v zlatarstvu in pasarstvu Marolt.
