Mlečna kraljica ostaja na kmetiji

»Naziv mlečne kraljice sprejemam z velikim ponosom. Upam, da se bom v tej novi vlogi znašla čim bolje in mladim dokazala, da je super živeti na kmetiji in da je lahko to danes tudi zavidanja vredno življenje,« je ob razglasitvi za letošnjo mlečno kraljico dejala Alenka Gradišnik, 24-letna študentka biotehniške fakultete ter bodoča mlada prevzemnica domače kmetije na Prevaljah na Koroškem, ki bo mlade odslej ozaveščala tudi o pomenu lokalne prireje hrane.

Ob tem je Gradišnikova, kot že vse njene predhodnice, z nazivom 17. mlečne kraljice Zelene Doline Slovenije prejela tudi po meri narejeno obleko, ki jo je izdelala priznana modna oblikovalka Maja Štamol Droljc, enoletno uporabo avtomobila znamke Peugeot, v sodelovanju z Zelenimi Dolinami pa bo predstavila tudi svoj kraljevi mlečni desert. Za mlečno kraljico so jo razglasili na slavnostni prireditvi, ki jo Mlekarna Celeia prireja za svoje rejce.

Krono je Gradišnikovi predala njena predhodnica Alina Zupanc.

Nova mlečna kraljica Zelene Doline Slovenije je postala Alenka Gradišnik s Prevalj na Koroškem.

Projekt mlečna kraljica s 17-letno tradicijo je edinstven v slovenskem prostoru in daje težo ne le ozaveščanju o pomenu zdrave prehrane, pač pa tudi mleku ter mlečnim izdelkom slovenskega porekla. Na letošnji razpis za novo mlečno kraljico je prispelo 28 prijav kandidatk iz vse Slovenije. Alenka Gradišnik je petčlansko komisijo ob svojem nastopu navdušila predvsem s samostojnostjo in delavnim zanosom, saj tudi sama prihaja s kmetije. Ocenjevalce je prepričala tudi s svojimi vrednotami.

Kupovati domače

Nova kraljica Alenka zaključuje študij na biotehniški fakulteti, smer živinoreja. Prihaja s 60 hektarjev velike kmetije s Prevalj na Koroškem, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Za vsa kmečka opravila poprime tudi sama, saj bo nekoč prevzela domačo kmetijo in nadaljevala družinsko tradicijo lokalne prireje mleka.

»Ljudi bom kot mlečna kraljica še naprej ozaveščala o pomenu domače, slovenske pridelave hrane, predvsem s pristnostjo, povezanostjo in domačnostjo. Treba se je zavedati, da z nakupom domačega izdelka delamo dobro sebi in našemu narodu ter s tem vplivamo na svetlejšo prihodnost slovenskega kmeta in celotnega prebivalstva. Kdor nima takšnih vrednot, bo morda, tudi zaradi cene, vendarle raje kupoval izdelke iz tujine, saj mu kakovost najverjetneje ne bo pomenila veliko. To me izjemno žalosti, saj v Sloveniji za lokalno pridelano hrano, med drugimi, skrbimo tudi na družinskih kmetijah, kjer delamo v manjšem obsegu, a zato bolj pristno, sonaravno in s srcem. Menim, da je treba trud slovenskih kmetov nagraditi in je zato prav, da kupujemo domače izdelke,« se problematike v kmetijstvu in pomena svojega poslanstva ob prejemu laskavega naziva še kako zaveda tudi Gradišnikova.