Mlin na veter mrši krošnje 68 lip

Vas v občini Sveti Jurij ob Ščavnici z okoli 85 prebivalci, kjer kraljuje znamenita poznobaročna cerkev sv. Duha, v kateri so druge najstarejše cerkvene orgle v Sloveniji, je po zaslugi mlina na veter znana po vsej Sloveniji. Tega je pred četrt stoletja, na pobudo tedanjega predsednika Jožeka Tišlerja in članov upravnega odbora, postavilo Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ima svoje društvene prostore v bližnji več kot 110 let stari šolski zgradbi.

Zanimivost Stare Gore so tudi posajene lipe v okolici cerkve, gasilskega doma in vse do mlina na veter. Skupno jih je 68. Gost nasad je tudi med cerkvijo in staro šolo. Razumljivo je, da se pod drevesi nabere v jeseni veliko odpadlega listja. Zato pa ima društvo delavnega in pridnega gospodarja Karleka Zormana, ki kot upokojenec skrbi za ureditev okolice.

Podaril lipe

Tik pred prvim sneženjem je Karlek na lastno pobudo pristopil h grabljenju listja. Zato ga je v listnik odnašal s krpljami ali locni, kot se reče temu pozabljenemu kmečkemu pripomočku, na ogled pa je v njihovem Kmečkem muzeju, ki deluje v prostorih stare šole. Kot so nam povedali v društvu, ki ga je dolga leta uspešno vodil Janez Mir, zdaj pa ga predsednik Edi Sedmak, so Karleku hvaležni, ker brez plačila skrbi, da je središče Stare Gore vedno lepo vzdrževano.

Ko gre za Staro Goro, kaže omeniti, da zgodovino zasaditve omenjenih lip odlično pozna 81-letni Slavko Vrzel, ki sicer živi v Ljubljani, a je po srcu Starogorčan, saj se je rodil v hiši, ki je stala tik ob mlinu na veter. Prav on je podaril zemljišče, na katerem stoji mlin, zraven pa ima zgrajeno novo hišo. Slavko nam je med drugim povedal: »Lipe na Stari Gori so ob znameniti poznobaročni cerkvi in mlinu na veter simbol kraja. Prvič so jih organizirano sadili, posadili so jih osem, v času Ilirskih provinc leta 1782 francoski vojaki. Leta 1934 je tedanje Sokolsko društvo ob smrti kralja Aleksandra posadilo ducat lip.


Ob Titovi smrti pa so jih posadili še osem. Zadnjo večjo zasaditev je finančno omogočil arhitekt Danilo Fürst, Plečnikov učenec, čigar mama je bila ravnateljica osnovne šole na Stari Gori. Zadnje lipe sem ob svojem 80. letu dal posaditi na svoji zemlji, ob mlinu na veter, in jih podaril svojemu rojstnemu kraju.«