Mlin takoj po obnovi spet poškodovan
Deroča Mura znamenitemu plavajočemu mlinu odtrgala kolo. Lani so komaj preprečili, da se ni potopil.
Odpri galerijo
Mlinsko kolo je nasedlo sredi reke. FOTOgrafije: Oste Bakal
»Prejšnji teden smo se veselili, ko se je mlinsko kolo zavrtelo, danes pa vam žal sporočamo, da je visoka in deroča voda reke Mure mlin poškodovala,« je v torek javnost obvestila Gabrijela Kuzma, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci. Žalostna je namreč ugotovila, da je neurje z močnim deževjem, ki je nad pomurskimi ravnicami in hribčki divjalo v ponedeljek pozno popoldne in v noči na torek, povzročilo kar nekaj težav.
Najhujše posledice so na Otoku ljubezni v Ižakovcih, ki je priljubljena izletniška točka. Prav znamenitemu plavajočemu mlinu je narava že večkrat pokazala zobe. Od podrtih dreves, ki so zagozdila kolo, vse do skorajšnje potopitve marca lani, ko so ga gasilci z gradbenimi dvigali reševali več kot 12 ur.
Veliko naporov, truda, delovnih ur in ne nazadnje denarja, okrog 300.000 evrov, je občina Beltinci namenila za sanacijo svoje znamenitosti, a komaj se je zavrtelo njeno kolo – to so prejšnji teden restavratorji tehnične dediščine obnovili –, že ga je odtrgala deroča reka, polna plavajočih hlodov in dreves. K sreči ni bila dovolj globoka, da bi mlinsko kolo končalo v sosednji Hrvaški in bi ga mogoče lahko iskali kje v Dravi, kamor se Mura izliva, ali pa celo že v Donavi.
Kot je pojasnila Gabrijela Kuzma, je mlinsko kolo po približno 500 metrih nasedlo in počakalo na rešitelje. »Vse na svetu je narejeno z razlogom. Tudi mlini na Muri, da so mleli in dajali moko za najboljši kruh. Danes teče reka Mura z veliko močjo in hitrostjo. Naš ponos so se spravili renovirat strokovnjaki, ki imajo ročne spretnosti, vendar niso strokovnjaki za deročo reko. Zagotovo se to ne bi zgodilo, če bi postavili pred mlin vsaj železne ovire, ki bi onemogočale divji reki pripeljati po strugi ostanke večjih dreves ali drugega materiala, da bi se vsaj ohranjala dediščina, ki smo jo dobili v varovanje. Narava ni kriva, kriv je človek! Mlin ni delovno orodje, je veliko več, zato ga je nujno treba pravilno zaščititi, da bo lahko vsem zanamcem v živo dokazoval, kako se dela kruh,« je na družabnem omrežju zapisal domačin.
Odgovorni se že dogovarjajo o vnovični sanaciji vsega, kar je bilo poškodovano ob zadnji naravni nesreči, saj to očitno ni le kolo. »Najprej bomo poskušali z zunanjimi izvajalci kolo s posebno verigo privezati, da ga ne bi odneslo še dlje po reki, v prihodnje pa ga bodo poskusili potegniti iz vode in tudi restavrirati. Vsekakor bo zadeva zagotovo spet urejena,« je prepričana Kuzmova. Opozorila je še, da na mlin zaradi varnosti trenutno ni dovoljeno stopiti.
Zagotovo se to ne bi zgodilo, če bi postavili pred mlin vsaj železne ovire, ki bi onemogočale divji reki pripeljati po strugi ostanke večjih dreves ali drugega materiala.
Najhujše posledice so na Otoku ljubezni v Ižakovcih, ki je priljubljena izletniška točka. Prav znamenitemu plavajočemu mlinu je narava že večkrat pokazala zobe. Od podrtih dreves, ki so zagozdila kolo, vse do skorajšnje potopitve marca lani, ko so ga gasilci z gradbenimi dvigali reševali več kot 12 ur.
300
tisoč evrov so vložili v sanacijo.
tisoč evrov so vložili v sanacijo.
Veliko naporov, truda, delovnih ur in ne nazadnje denarja, okrog 300.000 evrov, je občina Beltinci namenila za sanacijo svoje znamenitosti, a komaj se je zavrtelo njeno kolo – to so prejšnji teden restavratorji tehnične dediščine obnovili –, že ga je odtrgala deroča reka, polna plavajočih hlodov in dreves. K sreči ni bila dovolj globoka, da bi mlinsko kolo končalo v sosednji Hrvaški in bi ga mogoče lahko iskali kje v Dravi, kamor se Mura izliva, ali pa celo že v Donavi.
Zdaj ga bodo privezali
Kot je pojasnila Gabrijela Kuzma, je mlinsko kolo po približno 500 metrih nasedlo in počakalo na rešitelje. »Vse na svetu je narejeno z razlogom. Tudi mlini na Muri, da so mleli in dajali moko za najboljši kruh. Danes teče reka Mura z veliko močjo in hitrostjo. Naš ponos so se spravili renovirat strokovnjaki, ki imajo ročne spretnosti, vendar niso strokovnjaki za deročo reko. Zagotovo se to ne bi zgodilo, če bi postavili pred mlin vsaj železne ovire, ki bi onemogočale divji reki pripeljati po strugi ostanke večjih dreves ali drugega materiala, da bi se vsaj ohranjala dediščina, ki smo jo dobili v varovanje. Narava ni kriva, kriv je človek! Mlin ni delovno orodje, je veliko več, zato ga je nujno treba pravilno zaščititi, da bo lahko vsem zanamcem v živo dokazoval, kako se dela kruh,« je na družabnem omrežju zapisal domačin.
Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo prek 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke. Mlin v Ižakovcih je bil zgrajen leta 1999 po izvirnih načrtih, ki so ostali po enem od nekdanjih mlinov na Muri. V celoti je iz lesa in skupaj z velikim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). V njem je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, rženo, pirino in koruzno moko.
Odgovorni se že dogovarjajo o vnovični sanaciji vsega, kar je bilo poškodovano ob zadnji naravni nesreči, saj to očitno ni le kolo. »Najprej bomo poskušali z zunanjimi izvajalci kolo s posebno verigo privezati, da ga ne bi odneslo še dlje po reki, v prihodnje pa ga bodo poskusili potegniti iz vode in tudi restavrirati. Vsekakor bo zadeva zagotovo spet urejena,« je prepričana Kuzmova. Opozorila je še, da na mlin zaradi varnosti trenutno ni dovoljeno stopiti.
