TRAGIČNA USODA
Mnogi so vedeli, a pomagati ji ni mogel nihče (FOTO)
Mimoidoča za žalosten pogin mačjega mladiča krivi zavetišče, češ da so vabo postavil na žgočem soncu.
Odpri galerijo
Izjemno vroča in sončna nedelja se je za enomesečnega mačjega mladiča tragično končala. Številni so mu poskušali pomagati, a hkrati nikogar ni bilo na spregled, ko je mačka njihovo pomoč rabila. Povsem po naključju je L. K. iz Ljubljane izvedela, da se je v bližini njenega doma v Štepanjskem naselju v živolovko ujela mačka. Vabo so nastavili delavci Zavetišča Gmajnice, zanjo pa bi moral skrbeti eden od tamkajšnjih prebivalcev, ki je Zavetišče obvestil o živali brez lastnika.
»Mucek je težko dihal in se tresel. Okrog ust se je že penil. Poskušala sem mu dati vodo, a zaman,« se L. K spominja pretresljivih trenutkov. Ker po njenih besedah nikogar ni bilo na spregled, kletke pa ni znala odpreti, se je z mačko okoli 19. ure napotila do dežurnega veterinarja. A mladič je bil že povsem onemogel in je umrl še preden ga je uspela pripeljati do zdravnika. Prepričana je, da so se v primeru ulova mačjega mladiča zgodile številne nepravilnosti: »Kletka je bila postavljena na koprivah, v žival je udarjalo žgoče sonce, v kletki ni bilo vode, vsaj uro in pol pa nikogar ni bilo na spregled, da bi žival rešil.«
Vodja zavetišča Marko Oman zavrača krivdo in pravi, da gre za »neresnične in obtožujoče komentarje, izgovorjene v navalu čustev«. Pritrjuje, da je mladič poginil, da so kletko nastavili na koprivah, saj je bila mačka v bližnjem grmovju, z bližnjo postavitvijo kletke pa bi jo hitreje ujeli, prav tako je potrdil, da naj bi za kletko skrbel fant, ki ni član zavetišča in da se na teren niso nemudoma odzvali zaradi obilice dela. Ker so si želeli izvedeti vzrok smrti, so mačjega mladiča poslali na obdukcijo, ki naj bi potrdila, da je pogin posledica spleta okoliščin.
Po njegovem vedenju mačka ni bila vso popoldne zaprta v kleti, torej od 14. ure, kot pravi L. H., temveč največ do tri ure. V kletko naj bi se ujela med 17.15 in 18. uro, ko so v zavetišču dobili klic. A vse do 19. ure, ko je povsem slučajno mimo prišla L.H, mačke nihče še ni rešil. V zavetišču menijo, da tudi če bi zavetišče intervirano v najkrajšem možnem času, ko so dobili klic, to ne bi izključilo nesrečnega pogina. Prav tako pa Oman pravi, da je bila kletka prostodostopna in bi lahko kdorkoli, ki je šel tam mimo, kletko lahko premaknil. S tem je pustil odprto možnost, da je nekdo kletko res premaknil na sonce.
L. H. meni, da se zavetišče ne bi smelo v celoti izogniti odgovornosti, čeprav menijo, da se maček ni zadušil, ker bi bil izpostavljen vročini, bil brez hrane ali vode. »Kletka pa je bila nameščena na sončni legi ob majhnem grmovju, ki je morda le ob postavitvi nudil nekaj sence. Korak stran je beton, ki se je tisti dan, ko je termometer kazal čez 30 stopinj Celzija, močno segrel. Prav tako v kletki ni bilo ne hrane, ne vode« je pojasnila in dodala, da je imel muc ob njenem prihodu vnete oči, iz ust pa mu je tekla voda. Oman zanika, d av kletki ni bilo vode. »Kot vaba v živolovki se uporabi mokra hrana, kar pomeni, da ujeti muc ni bil brez hrane in tekočine niti v tistem kratkem času, ko je bil ujet«.
V zavetišču priznavajo, da imajo z zapuščenimi in divjimi živalmi veliko dela, pri tem ko jim kadra primanjkuje. Trenutno imajo v oskrbi okoli 165 mačk, v enem dnevu pa jih lahko sprejmejo tudi čez 20. Ker je prostovoljcev premalo in ker v tem primeru nihče ni bil ob mački v trenutku, ko se je ta ujela, žival morda tudi zato ni preživela.
»Mucek je težko dihal in se tresel. Okrog ust se je že penil. Poskušala sem mu dati vodo, a zaman,« se L. K spominja pretresljivih trenutkov. Ker po njenih besedah nikogar ni bilo na spregled, kletke pa ni znala odpreti, se je z mačko okoli 19. ure napotila do dežurnega veterinarja. A mladič je bil že povsem onemogel in je umrl še preden ga je uspela pripeljati do zdravnika. Prepričana je, da so se v primeru ulova mačjega mladiča zgodile številne nepravilnosti: »Kletka je bila postavljena na koprivah, v žival je udarjalo žgoče sonce, v kletki ni bilo vode, vsaj uro in pol pa nikogar ni bilo na spregled, da bi žival rešil.«
Lovka brez nadzora?
L. K je prepričana, da je za agonijo mačke, ki je po njenem poizvedovanju trajala od 14. ure, ko se je mačka v kletko ujela, pa vse do 19.40 ure, ko je za vedno zaprla oči, odgovorno tudi zavetišče samo oziroma neznani fant, ki bi moral skrbeti za ulov mačke, pa po njenem vedenju ni bil vseskozi tam.Vodja zavetišča Marko Oman zavrača krivdo in pravi, da gre za »neresnične in obtožujoče komentarje, izgovorjene v navalu čustev«. Pritrjuje, da je mladič poginil, da so kletko nastavili na koprivah, saj je bila mačka v bližnjem grmovju, z bližnjo postavitvijo kletke pa bi jo hitreje ujeli, prav tako je potrdil, da naj bi za kletko skrbel fant, ki ni član zavetišča in da se na teren niso nemudoma odzvali zaradi obilice dela. Ker so si želeli izvedeti vzrok smrti, so mačjega mladiča poslali na obdukcijo, ki naj bi potrdila, da je pogin posledica spleta okoliščin.
V zavetišču izključili možnost morebitne malomarnosti osebja zavetišča
Diagnoza preiskave je pokazala, da je nesrečni mucek imel kilo trebušne prepone (Hernia diafragnatica ), temu pa je sledil šok. S kilo mačke lahko živijo in normalno dihajo, a kot pojasnjuje Oman, je v tem primeru prišlo do »nesrečnih okoliščin«. Po njegovem mnenju je bil mladič prostoživeče mačke, saj je imel v ušesih garje, za te mačke pa velja, da »so plašne, nezaupljive, težko jih je ujeti in niso vajene človeške bližine«. »Ko se je mačka ujela, je verjetno želela pobegniti in se je ob tem zaletavala ob steno. Sila je povzročila, da so trebušni organi pritisnili na prepono. Ker je ta imela luknjo zaradi kile, so trebušni organi skozi luknjo prešli v prsno prepono, stisnili pljuča in muc se je zadušil,« pojasnjuje Oman.Po njegovem vedenju mačka ni bila vso popoldne zaprta v kleti, torej od 14. ure, kot pravi L. H., temveč največ do tri ure. V kletko naj bi se ujela med 17.15 in 18. uro, ko so v zavetišču dobili klic. A vse do 19. ure, ko je povsem slučajno mimo prišla L.H, mačke nihče še ni rešil. V zavetišču menijo, da tudi če bi zavetišče intervirano v najkrajšem možnem času, ko so dobili klic, to ne bi izključilo nesrečnega pogina. Prav tako pa Oman pravi, da je bila kletka prostodostopna in bi lahko kdorkoli, ki je šel tam mimo, kletko lahko premaknil. S tem je pustil odprto možnost, da je nekdo kletko res premaknil na sonce.
Občanka dvomi, da je zavetišče ravnalo po najboljših močeh
L. H. meni, da se zavetišče ne bi smelo v celoti izogniti odgovornosti, čeprav menijo, da se maček ni zadušil, ker bi bil izpostavljen vročini, bil brez hrane ali vode. »Kletka pa je bila nameščena na sončni legi ob majhnem grmovju, ki je morda le ob postavitvi nudil nekaj sence. Korak stran je beton, ki se je tisti dan, ko je termometer kazal čez 30 stopinj Celzija, močno segrel. Prav tako v kletki ni bilo ne hrane, ne vode« je pojasnila in dodala, da je imel muc ob njenem prihodu vnete oči, iz ust pa mu je tekla voda. Oman zanika, d av kletki ni bilo vode. »Kot vaba v živolovki se uporabi mokra hrana, kar pomeni, da ujeti muc ni bil brez hrane in tekočine niti v tistem kratkem času, ko je bil ujet«.V zavetišču priznavajo, da imajo z zapuščenimi in divjimi živalmi veliko dela, pri tem ko jim kadra primanjkuje. Trenutno imajo v oskrbi okoli 165 mačk, v enem dnevu pa jih lahko sprejmejo tudi čez 20. Ker je prostovoljcev premalo in ker v tem primeru nihče ni bil ob mački v trenutku, ko se je ta ujela, žival morda tudi zato ni preživela.