OGROMNO ODPADKOV

Množica v akciji v Strunjanu, poglejte, kaj vse so našli (FOTO)

Strunjansko obalo so pridne roke očistile več kilogramov odpadkov.
Fotografija: Andreja Palatinus, javnosti znana iz projekta Čista obala FOTO: A. L.
Odpri galerijo
Andreja Palatinus, javnosti znana iz projekta Čista obala FOTO: A. L.

Temperature se vztrajno višajo in kmalu bodo trume Slovencev drvele proti morju in iskale svoj kotiček pod toplim soncem. Da bi bilo naše namakanje v morski vodi ugodno in bivanje prijetno, je te dni poskrbela tudi množica zaposlenih pri pohištvenem trgovcu Ikea, ki se je odpravila v Strunjan. Pridne roke so pobrale odpadke, ki so jih ljudje bodisi pozabili bodisi tam namerno pustili. Čeprav so nam naključni sprehajalci dejali, da so imeli že pred nedavnim čistilno akcijo, je skupini uspelo nabrati več kilogramov različnih odpadkov, ki so jih tudi skrbno ločili.

Cigaretnih ogorkov mrgoli. FOTO: A. L.
Cigaretnih ogorkov mrgoli. FOTO: A. L.
Varnost je na prvem mestu. FOTO: A. L.
Varnost je na prvem mestu. FOTO: A. L.
Pridne roke so Strunjan očistile zapuščenih odpadkov. FOTO: A. L.
Pridne roke so Strunjan očistile zapuščenih odpadkov. FOTO: A. L.

Čistilni akciji se je pridružila Andreja Palatinus, javnosti znana iz projekta Čista obala. Za nas je povedala: »Najpogostejši odpadek na obalah Sredozemlja, Jadrana in slovenske obale so cigaretni ogorki, ki ne razpadejo tako zlahka.« Pojasnila je, da niso iz papirja, iz celuloze, temveč iz celuloznega acetata, umetne snovi, ki je precej podobna polimerni plastiki.« Po njenih podatkih so raziskovalci morskih odpadkov v Sloveniji ugotovili, da je v povprečju 437 odpadkov na vsakih 100 metrov obale. In tudi med tokratno čistilno akcijo so jih nabrali ogromno (razpadli deli ribiških mrež, laks, plastenke, zamaški, embalaža raznih izdelkov, plastični ostanki lizik, steklovina, premnogi cigaretni ogorki ...).

Število najdenih odpadkov so skrbno popisali. FOTO: A. L.
Število najdenih odpadkov so skrbno popisali. FOTO: A. L.
Vreče so se šibile pod težo odpadkov. FOTO: A. L.
Vreče so se šibile pod težo odpadkov. FOTO: A. L.
Prečesali so vse kotičke. FOTO: A. L.
Prečesali so vse kotičke. FOTO: A. L.

Palatinusova je razkrila še eno neprijetno zanimivost: »Velikokrat v zadnjem času slišimo o prisotnosti in nevarnosti mikroplastike za vse nas. Baje pojemo za eno kreditno kartico plastike na teden.« Pred kratkim, marca, so jo prvič odkrili tudi v človeški krvi, »kar kaže, da lahko delci potujejo po telesu in se nalagajo v organih. Tisti najmanjši, pa lahko prehajajo tudi celične stene. Med najpogostejšimi delci je bil polietilen, ki se sicer uporablja v plastičnih vrečkah.«

Vse odpadke je bilo treba sortirati. FOTO: A. L.
Vse odpadke je bilo treba sortirati. FOTO: A. L.
Previdno so pregledali obalo. FOTO: A. L.
Previdno so pregledali obalo. FOTO: A. L.
Tudi na pesku so preverili, ali je kaj najti. FOTO: A. L.
Tudi na pesku so preverili, ali je kaj najti. FOTO: A. L.

Kako lahko k čistejšemu okolju prispevamo sami? Za začetek v naravi vedno pospravite vse za seboj, če imate to možnost, poberite še tisto, na kar naletite, odpadke pa vedno odlagajte v za to namenjena mesta. Poleg tega odpadke ločujte, da jih bo mogoče reciklirati. Vse več proizvajalcev se namreč danes odloča za izdelavo novih izdelkov iz obnovljivih in recikliranih materialov, med njimi tudi pohištveni trgovec, ki je tokrat pripomogel k snažnejši obali.

Odpadki so se ločevali v različne vreče. FOTO: A. L.
Odpadki so se ločevali v različne vreče. FOTO: A. L.
Prečesali so vse kotičke. FOTO: A. L.
Prečesali so vse kotičke. FOTO: A. L.
Za konec še skupinska fotografija zaposlenih v Ikei, ki so prispevali k čistejšemu okolju. FOTO: A. L.
Za konec še skupinska fotografija zaposlenih v Ikei, ki so prispevali k čistejšemu okolju. FOTO: A. L.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije