PRIPRAVA KAVE
Mojstrovine na spenjenem mleku (FOTO)
Dijakinja in dijaka Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana so kot baristi navdušili na Hrvaškem in v Italiji.
Odpri galerijo
Kako pripraviti dobro kavo ali koktajl? Ni lahko, se pa da naučiti. To so v minulih tednih na mednarodnih tekmovanjih dokazali dijakinja in dijaka iz Srednje šola za gastronomijo in turizem Ljubljana.
»Mesec pred tekmovanjem smo bili ves čas v učilnici pri aparatu za espresso oziroma za točilnim pultom,« v en glas povedo Tea Leščanec, Nejc Knez in Luka Pustavrh. Tea in Luka sta blestela v Makarski na mednarodnem tekmovanju Grand Gourmet, Nejc pa v Milanu na svetovnem prvenstvu v latte artu.
Tea Leščanec je postala mednarodna mladinska prvakinja v treh panogah: pripravi espressa in kapučina, v latte artu in pripravi lastne kreacije s kavo signature drinku. Na SŠGT je prišla kot izučena slaščičarka, za baristko pa sta jo navdušila sošolca Nejc in Luka. Peko je začela pri babici, slaščičar pa si je želel biti že njen ded.
»V Makarski sem imela na voljo 15 minut za tri panoge: v prvi sem skuhala kapučina in espressa, ob tem pa je komisija ocenjevala tehnični del priprave in kuhanja napitkov (tampanje, ekstrakcija, penjenje, vlivanje mleka in estetiko izdelka) ter seveda okus. Pri latte artu sem na peno narisala sem pava in vrtnico. Za kategorijo signature drink pa sem v napitek vtkala spomine iz otroštva, ko mi je babica pripravljala jabolčni zavitek,« pove Tea, ki je napitek pripravila iz jabolčnega pireja, janeževe zvezde, jabolčnega soka, sirupa karamele in kave. V vseh treh kategorijah je doslej uspelo zmagati le nekdanji dijakinji Tjaši Rogelj.
»Pripraviti sem moral dve pijači: za prvo sem imel pet, za drugo sedem minut, pred obema pa še deset minut za pripravo. Uvodoma sem pripravil aperitiv na osnovi džina, za drugo pa koktajl Srce Makarske, pri katerem je bila obvezna sestavina vodka in za ta kraj značilen liker iz višnje maraske,« nam svojo zadolžitev opiše Luka. Poudari, da morajo biti pred pripravo vse sestavine koktajla ohlajene. Nejc Knez, ki je na svetovnem prvenstvu v Milanu med profesionalnimi baristi zasedel drugo mesto v kategoriji zeleni lonček, pa nam pove, da je moral narediti vzorec lika na kavi s pravilno spenjenim mlekom, ki ga je določila komisija.
Vsi trije so del poklicno-tehniško izobraževanja, ki ga izvaja šola, nad njimi pa bdi profesor strežbe Ludvik Luka Fekonja s kolegom Alenom Kvrgićem.
»Takih dijakov imamo na naši šoli precej. Z ravnateljico Marjeto Smole na čelu se trudimo, da tiste, ki jih ta poklic veseli, naučimo veščin in spretnosti, ki jih potrebujejo za delo v gastronomiji. Bistveno se mi zdi praktično znanje, ne pa da jih polnimo s podatki, ki jim ne bodo pomagali pri delu. Nejc in Luka sta barista že dve leti, Tei pa je v letu dni uspel preskok, ki ga zmorejo le redki. Dijakinje in dijake pripravljamo, da bodo vodili manjše lokale ali skupine v večjih hotelih,« profesor Fekonja ne skriva navdušenja nad svojimi dijaki.
Pripomni, da se delodajalci še vedno premalo zavedajo, kaj pomenita dober natakar in kuhar. Nekateri gostinci so to že spoznali in jih tudi primerno nagrajujejo, Fekonja pa upa, da jih bo kmalu še več.
»Mesec pred tekmovanjem smo bili ves čas v učilnici pri aparatu za espresso oziroma za točilnim pultom,« v en glas povedo Tea Leščanec, Nejc Knez in Luka Pustavrh. Tea in Luka sta blestela v Makarski na mednarodnem tekmovanju Grand Gourmet, Nejc pa v Milanu na svetovnem prvenstvu v latte artu.
Trikrat zlato
Tea Leščanec je postala mednarodna mladinska prvakinja v treh panogah: pripravi espressa in kapučina, v latte artu in pripravi lastne kreacije s kavo signature drinku. Na SŠGT je prišla kot izučena slaščičarka, za baristko pa sta jo navdušila sošolca Nejc in Luka. Peko je začela pri babici, slaščičar pa si je želel biti že njen ded.
»V Makarski sem imela na voljo 15 minut za tri panoge: v prvi sem skuhala kapučina in espressa, ob tem pa je komisija ocenjevala tehnični del priprave in kuhanja napitkov (tampanje, ekstrakcija, penjenje, vlivanje mleka in estetiko izdelka) ter seveda okus. Pri latte artu sem na peno narisala sem pava in vrtnico. Za kategorijo signature drink pa sem v napitek vtkala spomine iz otroštva, ko mi je babica pripravljala jabolčni zavitek,« pove Tea, ki je napitek pripravila iz jabolčnega pireja, janeževe zvezde, jabolčnega soka, sirupa karamele in kave. V vseh treh kategorijah je doslej uspelo zmagati le nekdanji dijakinji Tjaši Rogelj.
Praksa je bistvena
»Pripraviti sem moral dve pijači: za prvo sem imel pet, za drugo sedem minut, pred obema pa še deset minut za pripravo. Uvodoma sem pripravil aperitiv na osnovi džina, za drugo pa koktajl Srce Makarske, pri katerem je bila obvezna sestavina vodka in za ta kraj značilen liker iz višnje maraske,« nam svojo zadolžitev opiše Luka. Poudari, da morajo biti pred pripravo vse sestavine koktajla ohlajene. Nejc Knez, ki je na svetovnem prvenstvu v Milanu med profesionalnimi baristi zasedel drugo mesto v kategoriji zeleni lonček, pa nam pove, da je moral narediti vzorec lika na kavi s pravilno spenjenim mlekom, ki ga je določila komisija.
12
minut je imel Nejc za pripravo dveh koktajlov.
minut je imel Nejc za pripravo dveh koktajlov.
Vsi trije so del poklicno-tehniško izobraževanja, ki ga izvaja šola, nad njimi pa bdi profesor strežbe Ludvik Luka Fekonja s kolegom Alenom Kvrgićem.
»Takih dijakov imamo na naši šoli precej. Z ravnateljico Marjeto Smole na čelu se trudimo, da tiste, ki jih ta poklic veseli, naučimo veščin in spretnosti, ki jih potrebujejo za delo v gastronomiji. Bistveno se mi zdi praktično znanje, ne pa da jih polnimo s podatki, ki jim ne bodo pomagali pri delu. Nejc in Luka sta barista že dve leti, Tei pa je v letu dni uspel preskok, ki ga zmorejo le redki. Dijakinje in dijake pripravljamo, da bodo vodili manjše lokale ali skupine v večjih hotelih,« profesor Fekonja ne skriva navdušenja nad svojimi dijaki.
Latte art je način priprave kave, pri katerem barist mleko vlije v espresso in tako na površini ustvari vzorce, ki jih lahko ustvari z risanjem v zgornji sloj pene oziroma z vlivanjem iz lončka.
Pripomni, da se delodajalci še vedno premalo zavedajo, kaj pomenita dober natakar in kuhar. Nekateri gostinci so to že spoznali in jih tudi primerno nagrajujejo, Fekonja pa upa, da jih bo kmalu še več.