Molijo, da bi kmalu postal svetnik (FOTO)
V Velikem Lipovcu pri Dvoru so v spomin na posvetitev Janeza Frančiška Gnidovca v škofa pred 100 leti postavili križ, v župnijski cerkvi sv. trojice v Ajdovcu pa je sledila slavnostna sveta maša.
Škof Gnidovec se je rodil 23. septembra 1873 po domače pri Janškovih v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec. Bil je tretji otrok očeta Jožefa in matere Jožefe, rojene Pust, ki je umrla po porodu, ko je bilo Janezu osem let. Pred 500 leti sta bili v vasi največji kmetiji Mikletova in Janškova, o tem pričajo zgodovinski dokumenti. Obe nosita hišno ime še danes, čeprav so se priimki gospodarjev na gruntu Janškovih s stoletji spreminjali, to so bili Gorenčič, Jarc in Gnidovec, kot se pri hiši, vsaj od leta 1854, pišejo še vedno.
Bil je mož vere, ker je ves živel v bogu in za boga.
Gospodar Jože Gnidovec je nedavno nadomestil prepereli križ, ki ob domačiji, ob kateri stoji, pripoveduje zanimivo in bogato zgodovino. Največje delo pri obnovi čudovitega razpela so opravili sorodniki in prijatelji, za kar se jim je Jože na kratki slovesnosti lepo zahvalil. O pomembnosti in delu suhokrajinskega rojaka je spregovoril tudi žužemberški župan Jože Papež. Blagoslov je podelil sorodnik, Suhokrajinčan po rodu, leskovški župnik Matej Gnidovec.
Blizu ubogim
V ajdovški cerkvi Sv. trojice je opisal življenje in delo velikega vzornika, poudaril njegovo preprostost in pastirsko odgovornost od Šentvida, kjer je bil prvi ravnatelj tamkajšnje Škofijske gimnazije, do Skopja, kjer je pastirsko službo kot škof tamkajšnje škofije s sedežem v Prizrenu opravljal 15 let. Zaznamovala so ga leta dela, molitve, skromnosti, službe Cerkvi in ljudem, h katerim je bil poslan. V Skopju je postavil zavetišče za zapuščene otroke. Bil je blizu ubogim, skrbel je za sožitje in edinost katoličanov s pravoslavci in muslimani. Bolan in izčrpan se je vrnil v Ljubljano, kjer je umrl 3. februarja 1939 in bil pokopan pri sv. Križu na ljubljanskih Žalah med sobrati lazaristi. Od leta 2010 je njegov grob v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, h kateremu farani romajo vsako leto in molijo ob njem. Podobno praznujejo obletnice njegovega rojstva v župnijski cerkvi Sv. trojice v Ajdovcu.
»Zgled žive vere – bil je mož vere, ker je ves živel v Bogu in za Boga. Slovenci imamo velike svetnike, Barago, Vovka, Slomška, in med njimi je tudi škof Gnidovec. Naj ta zvesti sin Cerkve ne ostane v temi, naj bo kmalu povišan v blagor vernikov skopske škofije, v blagor slovenskega naroda, v blagor nas rojakov Suhokrajinčanov. Z zaupanjem se zatekajmo k njemu in molimo, da bi ga Cerkev kmalu postavila na oltar,« je v pridigi poudaril župnik Gnidovec.
Celotna ajdovška fara se že vrsto let veseli tega dogodka. Že leta 2010 so farani popolnoma obnovili nekdanje župnišče na Selih pri Ajdovcu, kjer so uredili Gnidovčev dom s spominsko sobo, v kateri sta ovekovečena pomembna moža ajdovške planote: svetniški kandidat škof Janez Frančišek Gnidovec in župnik ter pisatelj Janez Kmet. Še posebno je zanimiva razstava Gnidovčevih osebnih predmetov, zapiskov in pomembnih dokumentov.
Slovesno mašo sta obogatila mešani pevski zbor pod vodstvom Helene Skube in otroški pevski zbor, ki ga vodi Nejc Kranjc.
