Molk Jelka Kacina

Slovenija je ena uspešnejših držav v boju z novim koronavirusom. Vladni ukrepi in ljudje, ki so se postavljenih pravil držali, so virusu onemogočili njegovo širjenje. Ravno iz tega razloga je bilo mogoče precej zgodaj administrativno preklicati epidemijo. A dogajanje glede tega je bilo precej nenavadno, zaradi česar smo skušali zadevi priti do dna.

Kronologija

Prvi potrjeni primer koronavirusa pri nas smo zaznali 4. marca (12. marca je bila razglašena epidemija). Od takrat so številke okuženih – pričakovano – rasle, zamenjala se je vlada, sprejeti so bili ostri ukrepi, zaradi česar se je življenje v Sloveniji skoraj ustavilo. Po izboljšanju epidemiološke slike je vlada na dopisni seji 14. maja sprejela odlok o končanju epidemije in v njem zapisala: »Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 31. maja 2020.«

Dan pred preklicem epidemije

Vladna odločitev o preklicu epidemije je mnoge presenetila. Razlog je v tem, da je le dan prej, preden je vlada odločitev o končanju epidemije objavila (13. maja), novinar na redni vladni novinarski konferenci o novem koronavirusu vladnemu govorniku Jelku Kacinu zastavil vprašanje:

»Ali vlada morda glede na epidemiološke razmere razmišlja o administrativnem preklicu epidemije s 15. majem? V nasprotnem primeru bodo namreč ukrepi veljali do konca junija.«

Kacin je odgovoril takole:

»Vlada o tem ne razmišlja, ker o tem ne razmišlja niti ministrstvo za zdravje, še manj pa svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi profesorica doktorica Bojana Beović.« 

Posnetek te novinarske konference najdete spodaj (v primeru, ko bi se predvajanje začelo z začetkom novinarske konference, preskočite na 31 minut in 52 sekund).


Kot je znano, je vlada naslednji dan, to je 14. maja, sprejela odlok o koncu epidemije.

Krek o nekajtedenskem premisleku

Nekaj dni kasneje, v začetku junija, je o končanju epidemije med svojo predstavitvijo spregovoril še direktor NIJZ Milan Krek, ki ga je na to mesto postavila vlada Janeza Janše.

»Nismo odločali o tem, kar se rado piše po časopisih in po medijih, da smo se mi odločali 15. oziroma dan pred 15. o tem, ali epidemijo ustavimo, prekličemo ali ne. Mi smo že 14 dni, tri tedne prej imeli strokovni sestanek, na katerem smo ugotavljali, da gremo proti koncu prvega vala epidemije in da bo potrebno počasi razpravljati o ukinitvi epidemije. To ni bil trenutni premislek, ampak nekajtedenski premislek.«

Posnetek njegovega nastopa si lahko ogledate spodaj:

​

Pojasnila

Ali se je vlada o preklicu odločila čez noč ali je šlo za daljšo razpravo o tem? Kot je moč razumeti iz besed Kacina, je bila odločitev sprejeta čez noč. Če za zgled vzamemo Kreka, je beseda o tem tekla že dlje časa.

Kacinova pojasnila, zakaj je do razhajanj prišlo, smo skušali pridobiti prek vladnega urada za komuniciranje. Prošnjo za pojasnila smo posredovali 5. junija, do danes pa odgovora nismo prejeli. 

Glede na trditve direktorja NIJZ smo ta inštitut zaprosili za zapisnike (ali vsaj enega), iz katerega je razvidno, da so predlagali končanje epidemije. Zapisnikov nismo prejeli, iz NIJZ pa so odgovorili, da je »direktor NIJZ g. Krek govoril o strokovnem sestanku strokovnjakov NIJZ. Sestanek je potekal sredi aprila 2020 v prostorih NIJZ. Na njem so strokovnjaki s področja javnega zdravja razpravljali o umirjanju epidemije, o tem, katere ukrepe bi bilo smiselno začeti sproščati, kakšne bodo javnozdravstvene posledice epidemije ipd.«

Obrnili smo se tudi na ministrstvo za zdravje in prosili za pojasnilo, zakaj je še dan prej Kacin pojasnjeval, da skupina Beovićeve o končanju epidemije sploh ne razmišlja, medtem ko naj bi to že naslednji dan predlagali. Želeli smo priti tudi do zapisnikov/magnetogramom vseh zasedanj posebne skupine, ki jo je vodila Beovićeva, v tednu pred 13. majem in za 14. maj, če je na ta dan zasedala. Prejeli smo zapisnik ene seje, in sicer tiste, na kateri so odločili o končanju epidemije.

​Najprej vlada, potem strokovna skupina?

S spletne strani vlade smo prenesli vladni dokument, v katerem pišejo o končanju epidemije. Nastal je 14. maja ob 19.22, statistika dokumenta pa še kaže, da je bil nazadnje shranjen na isti dan ob 20.27. To pomeni, da ga po tej uri niso več spreminjali, sicer bi spremembe shranili.

Ure izpostavljamo, saj je v dokumentu strokovne skupine Beovićeve zapisano, da se je videokonferenca začela 14. maja ob 20.30, torej po uri, ko je bil vladni dokument, na katerem so sprejeli odlok o preklicu epidemije, zadnjič spremenjen. Edina točka dnevnega reda strokovne skupine je bila preklic epidemije, med drugim v zapisniku navajajo: »Kljub omenjeni nejasnosti menimo, da zaradi nizkega števila primerov v zadnjih 14 dneh in odsotnosti žarišč razlogi za razglasitev epidemije v skladu s 7. členom ZNB v Sloveniji trenutno več ne obstajajo.«


Pojasnila, zakaj je Kacin še dan prej govoril, da svetovalna skupina Beovićeve sploh ne razmišlja o končanju epidemije, medtem ko je naslednji dan sklep o tem sprejela, ni bilo ...