Morilec iz Posavja mirno živi v Nemčiji

Triindvajset let po umoru 60-letnega nemškega državljana Petra Ludwiga Odenkirchna v Sotelskem pri Brestanici je primer še vedno odprt. Preiskave ni bilo mogoče zaključiti, saj je zaradi glavnega osumljenca, tudi nemškega državljana, ključ za razrešitev umora v nemških rokah. Glede na ugotovitve in preverjene okoliščine tragičnega dogodka bi, po nam znanih dejstvih, primer lahko zaključili s kazensko ovadbo zoper storilca. Ker pa je nemški državljan – tam tudi živi –, so naši preiskovalci odvisni od tamkajšnjih varnostnih organov. Dejstvo je, da so ugotovitve slovenskih kriminalistov podprte z močnimi argumenti, ki obremenjujejo nemškega državljana Boda Janssna iz Aachna, zato bi si nedokončan primer zaslužil nekaj več pozornosti in hitrejši odziv nemških organov. Kolegom iz tujine so naši preiskovalci že davno odstopili vse izsledke preiskave, odgovora pa ni od nikoder.

Priseljenec

Peter Odenkirchen, rojen leta 1937, je po ločitvi spoznal Lilijano Šarenac iz Sotelskega, ki je delala v Nemčiji. Z njo je v zunajzakonski skupnosti preživel 22 let; večji del v Nemčiji, leta 1993 pa sta v Sotelskem kupila staro hišo. Ona je leta 1996 umrla, Nemec pa je ostal v Sloveniji, kjer je živel sam v prenovljeni hiši. Navezal je prijateljstvo s sosedi, v delu velike stavbe je načrtoval odprtje gostinskega lokala. Toda vmes je posegla nasilna smrt.

Ko so 1. julija 1997 našli njegovo truplo, sprva nihče ni pomislil, da je žrtev zločina. Ni bilo krvavih madežev, nobenih sledov streljanja. Tudi Rudi B., Petrov prijatelj, ki je nesrečnika našel, ni ničesar posumil. Prvotna ugotovitev je bila, da je smrt najverjetneje nastopila zaradi odpovedi srca. Bil je namreč srčni bolnik. Malce nenavadno je bilo, da je truplo ležalo na tleh, zavito v odejo. Vidne so bile posmrtne spremembe, kar je bilo znamenje, da je smrt nastopila že nekaj dni prej.

Po zdravnikovem ogledu so poklicali mrliško službo, ki se je precej namučila, da so zajetnega pokojnika odnesli iz hiše. Pri tem so v sobi, kjer je obležal Odenkirchen, napravili velik nered. Niso pomislili, da se je morda zgodil zločin, zato so premikali pohištvo, zaradi grozljivega zadaha so odprli okna. Na podu so pustili kopico sledov, kar je pozneje kriminalistom povzročilo nemalo težav. Na srečo poznejših preiskovalcev pa je neki policist pred odvozom truplo fotografiral.

Šele med sanitarno obdukcijo je oglednik na truplu opazil strelno rano, po tem odkritju so odredili sodno obdukcijo. Hkrati so policisti v hiši v Sotelskem zavarovali kraj zločina. Odenkirchen je umrl zaradi travmatskega šoka kot posledice strelne rane. Obveščeni so bili kriminalisti in preiskovalni sodnik, stekla je preiskava umora.

Črn mercedes

Nekaj dni, preden so našli truplo, je več ljudi pred Petrovo hišo videlo črn avto. Bilo je v sredo, 25. junija, to je dan, ki so ga po obdukciji označili za dan smrti. Mercedes z nemško registracijo tedaj ni zbujal sumov, saj so Odenkirchna obiskovali tudi znanci iz Nemčije. Podobno vozilo z začetnimi registrskimi črkami Aa (Aachen) je stalo pred hišo tudi nekaj mesecev prej; takrat je Petra obiskal znanec Bodo Janssen, zato je očividka pač menila, da je Nemca spet obiskal njegov rojak. V nadaljevanju nedokončane zgodbe pa je pomemben podatek, da je Bodo brat Uda Janssna, Petrovega odvetnika iz Aachna, ki je za pokojnika urejal finančne posle in ga tudi zastopal v nerešenem zapuščinskem primeru po pokojni partnerici Lilijani Šarenac.
Zaradi te, kot rečejo, vroče sledi so se preiskovalci prek Interpola povezali z nemškimi kolegi. Tudi tam so se resno lotili preiskave. O umoru nemškega državljana, ki se je zgodil v Sloveniji, so odprli dosje, ki je, tako kot pri nas, še vedno odprt.

Preiskava

Balistični izvedenci so ugotovili, da je storilec uporabil pištolo večjega kalibra tujega izvora, ki je v Sloveniji redkost. Dvakrat je sprožil, prva krogla je Odenkirchna le oplazila in se zarila v zid, druga je bila usodna. Kriminalisti so sestavili možen potek dogajanja; pokojni Nemec je obiskovalca nedvomno poznal, saj ga je povabil v hišo in mu postregel s pijačo. Na mizi je ostal pladenj s pecivom, zato so sklepali, da je sprva med njima tekel pogovor, ki se je pozneje sprevrgel v spor in končno v zločin.
Priče so povedale, da je sumljivo vozilo stalo pred hišo kar nekaj ur, do večera. Opazila ga je soseda, ki je tistega dne dvakrat prišla do Petrovega domovanja, ker pa je imel očitno obiske, ni vstopila. V tem času je neznanec svoje vozilo premaknil bliže hiši in odprl prtljažnik. Tudi to so sosedje zaznali. Preiskovalci so sklepali, da je nameraval truplo naložiti in ga odpeljati. Temu pritrjujejo sledovi brisanja, našli so tudi krpo, s katero je storilec poskušal zabrisati sledi. Dejstvo, da je bilo truplo zavito v odejo, pa kaže na poskus njegovega prenosa, toda zaradi velike teže je storilcu spodletelo. Nazadnje je žrtvi vzel ključe, hišo zaklenil in se odpeljal.

Pri preiskavi so na omari našli 25.000 mark in potrdilo o dvigu denarja, ki dokazuje, da je Odenkirchen 25. februarja 1997 v krški banki dvignil okoli 50.000 mark. Nekaj je porabil, preostanek pa je ostal v hiši, kar napeljuje na sklep, da storilec ni iskal denarja.

V finančni zagati

Po vseh ugotovitvah je krvava zgodba peljala do bratov Janssen. Nemški varnostni organi so pri Udu Janssnu in njegovem bratu Bodu – ta je imel finančne težave – opravili hišno preiskavo in preverili njun alibi za čas umora. Pri odvetniku Udu so našli potrdilo, iz katerega je razvidno, da mu je Odenkirchen leto pred smrtjo izročil oziroma posodil ali zaupal za plemenitenje 280.000 mark. Toda Udo je privlekel na dan drugo potrdilo, ki naj bi dokazovalo, da je 30. aprila 1997 ta denar z obrestmi vred Petru vrnil. A podpis na potrdilu je bil sporen in tudi grafološka preiskava ni dala zanesljivega odgovora, ali je na papirju pokojnikov podpis ali ponaredek.

Prav v zvezi z omenjenimi dogodki naj bi se zgodil obisk Boda pri Odenkirchnu aprila 1997, nekaj mesecev pred umorom. Kot rečeno, Bodo je imel finančne težave, bil je le občasno zaposlen. In še zelo pomemben podatek – za čas umora nima trdnega alibija. Po vseh preverjanjih so ga nemški kriminalisti razglasili za možnega osumljenca, takrat pa se je ta odločil za molk in prekinil sodelovanje v preiskavi.

Glede na opisano je bilo v Sloveniji opravljeno veliko dela, zaradi razvoja forenzike in novih metod pa bi bile gotovo lahko pomembne tudi sledi, ki so ostale za storilcem. Na policiji ne razkrivajo podrobnosti, najverjetneje pa gre za biološke sledi, ki ponujajo možnost primerjave in pridobitve novih in zanesljivih dokazov. DNK-ja se pač ne da preslepiti. Zato v tem primeru velja, da manjka le še verodostojna utemeljitev. Glavne in morda v tej fazi odločilne poteze pa bi morali narediti nemški varnostni organi. Ključ do rešitve je nedvomno DNK Boda Janssna.