Mostu nad Krko daleč naokoli ni para (FOTO)
Brv v Novem mestu v Irči vasi, delo svetovno priznanega inženirja in projektanta mostov Marjana Pipenbaherja z ekipo, je nekaj izjemnega. Je velik inženirski dosežek, saj so na svetu le trije daljši na ta način zgrajeni mostovi, njegova arhitekturna zasnova pa je edinstvena v radiju 500 kilometrov.
»Graditi, snovati in na sploh ustvarjati ter povezovati ljudi je sreča, ki je poleg velike odgovornosti namenjena nam, graditeljem. To še posebno velja za snovalce in graditelje mostov,« je v petek popoldne v Novem mestu dejal Marjan Pipenbaher, konstruktor več kot 200 objektov, ki so bili zgrajeni pod njegovo taktirko. Naj omenimo le viadukt Črni Kal pa most Pelješac, most Nissibi čez Evfrat v Turčiji in največji železniški viadukt v Izraelu.
»Ta most v Novem mestu je res nekaj posebnega, da ga daleč naokoli ni takšnega. Je arhitekturno čist, konstrukcijsko inventiven, v svetovnem merilu unikaten in tudi za nas pomeni kvalitativni skok v dizajnu,« je izpostavil Pipenbaher in poudaril, da je delo tima, ter najprej omenil arhitekta Blaža Budjo in inženirja Tomaža Weingerla.
Tanka črta v prelepi krajini
Le 42 centimetrov debela in štiri metre široka konstrukcija mostu za pešce in kolesarje je na obeh bregovih zasidrana v betonska bloka, ki sta sidrana s trajnimi geotehničnimi sidri v kompaktno skalnato osnovo. Most je brez podpore v strugi in v enem razponu dolžine 130 metrov premošča reko Krko, hkrati se na obeh bregovih mehko priključi na brežino brez opaznih opornikov ali visokih nasipov. Najnižja točka mosta je približno štiri metre nad gladino stoletnih vod oziroma je ob normalnem vodostaju približno 11 metrov nad gladino reke. Izbrana zasnova mosta za pešce in kolesarje je zgrajena po tehnologiji nateznih trakov (Stress Ribbon Bridge), kar je eden izmed najstarejših tipov konstrukcijskih zasnov mostov. Zelo tanka betonska konstrukcija je položena na jeklene kabelske vrvi, ki potekajo v obliki verižnice, sestavljene iz 46 elementov. Most z minimalnim posegom v naravo povezuje bregova reke oziroma pomembna mestna predela – na enem bregu je ena največjih stanovanjskih sosesk na Drski, na drugem pa razvijajoče se bršljinsko zaledje s Češčo vasjo in Podbreznikom, kjer stoji tudi Olimpijski center Novo mesto.
Občina Novo mesto je skupaj z zbornico arhitektov leta 2017 objavila javni anonimni natečaj za arhitekturno in konstrukcijsko rešitev mostu. »Tako most kot lokacija sta vzbudila veliko zanimanja v strokovni javnosti, tako da je v roku prispelo 13 natečajnih rešitev. Ko smo s kolegi inženirji in arhitekti razmišljali o arhitekturni in konstrukcijski zasnovi mostu, se je po dobrem razmisleku porodila ideja o mostu, ki bo zares zasnovan po principih Nervijevega inženirskega minimalizma, in sicer kot tanka črta v prelepi krajini reke Krke. Tak, ki se zreducira v črto brez dodatnih podpornih struktur nad in pod mostom. Takrat most v sliki krajine ne dominira, ampak se popolnoma podredi in skoraj izgine. Takšna je tudi konstrukcija mostu v Irči vasi, samo 42 centimetrov debela struktura, ki premošča reko Krko z razponom 130 metrov. Veseli nas, da je natečajna žirija pod predsedstvom arhitekta prof. Aleša Vodopivca prepoznala oblikovno kakovost in konstrukcijsko inventivnost natečajne rešitve, ki smo jo pripravili z inženirjem Weingerlom ter arhitekti Blažem Budjo, Rokom Jerebom in Nino Majoranc, ter nam podelila prvo nagrado in nam omogočila podpis pogodbe in izdelavo izvedbene projektne dokumentacije. Ta je bila izdelana v podjetjih Ponting, Pippenbaher Consulting Engineers in Jereb- Budja arhitekti,« je povedal Pipenbaher in dodal, da so bila gradbena dela na natečaju zaupana podjetjema CGP Novo mesto in Freyssinet Adria.
Ploščad za počitek in razgled
Most so začeli graditi avgusta 2021, končali pa aprila letos, ko so opravili tudi obremenitveni preizkus. Brv oziroma nosilnost so testirali s težo 60 ton oziroma 1000 ljudi, kar so izvajalci simulirali z več kot 15 kombiji, ki so bili dodatno naloženi s cisternami vode in so več ur stali na brveh. Enako so testirali tudi drugo pred kratkim izdelano brv Loka–Kandija, ki je dolga 121,5 metra in široka 4,3 metra. Umeščena je pri novomeški bolnišnici in se navezuje na Župančičevo sprehajališče na drugi strani Krke. Ta brv, ki je delo iste ekipe, je zasnovana kot enovita poteza prek Krke, ki se opira na edino oporo sredi vodne struge in se s tem navezuje na zasnovo starega železniškega in novejšega Kandijskega mostu. Na sredini ima tudi razširjeno razgledno ploščad za počitek in uživanje v razgledu proti slikovitemu Bregu in Kapitlju.
Odprtje mostu v Irči vasi je pospremil bogat glasbeni in družabni program. Na prireditvi je nekaj besed o zahtevnosti gradnje spregovoril še inženir Danilo Malnar, odgovorni vodja del, veliko pa je k uspešni gradnji mostu prispeval tudi Iztok Likar iz podjetja Freyssinet Adria, ki je skrbel za instalacijo kablov, prednapenjanje in montažo segmentov voziščne konstrukcije. Simbolno so most na dogodku prečkali tudi kolesarji iz Kolesarskega kluba Adria Mobil, na svoji poti so prevozili tudi novozgrajeni most med Loko in Kandijo. Oba nova mostova pomembno dopolnjujeta mrežo sprehajalnih in pešpoti v mestu.
Novo mesto sicer v prihodnjih letih dobiva še štiri mostove: dva cestna z nizko konstrukcijo brez opornikov v reki na vzhodni ter zahodni obvoznici (Ločna in Srebrniče), ob katerih se bosta razpenjali tudi ločeni brvi za pešce in kolesarje. Vsi so delo Marjana Pipenbaherja.
