ZALETAVI TURISTI

Mož, ki je reševal Slovence pred covidom v tujini: To je zame znak, da je konec vsake šale

Z vodjo konzularne službe smo se pogovarjali o potovanjih v drugem valu.
Fotografija: Andrej Šter. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Andrej Šter. FOTO: Jure Eržen, Delo

Vodja konzularnega sektorja na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) Andrej Šter ima v primerjavi s prvim valom res manj dela z reševanjem Slovencem v tujini, a skoraj ne mine dneva, ko ga ne bi zasuli z vprašanji o potovanjih. Vsem toplo svetuje, naj premislijo, ali je res treba odriniti na pot in kako se bodo tam obnašali. 

V prvem valu ste bili stalnica dnevnih poročil. V drugem vas skoraj ni opaziti. To pomeni, da Slovencev v tujini ni več ali ne potrebujejo konzularne pomoči?

Spremenil se je značaj potovanj. Spomladi smo obravnavali pretežno ljudi, ki jih je zapora pri potovanju in prečkanju meja presenetila. Najprej smo reševali turiste in tiste, ki so bili dlje časa v tujini, ter nato še študente. Takrat smo se vsi srečali z okoliščino, ki je bila nepričakovana in je bilo tako več javljanja, da bi olajšali potovanja z nasveti. Zdaj je potovanj manj, a so predvsem drugačna. Septembra in oktobra so se študenti vračali v tujino ali pa so prihajali k nam. Veliko je tudi potovanj med družinskimi člani za pomoč znotraj družine, in potovanj z medicinsko indikacijo. Ljudje še vedno potrebujejo nasvet, kako prečkati letališče. Torej v drugem valu ne moremo govoriti o množičnih migracijskih valovih, ampak o osebnih in konkretnih vprašanjih. Dnevno prejmemo po telefonu 60 do 100 vprašanj državljanov.

V drugem valu torej ne rešujete več državljanov, ki se ne morejo vrniti v domovino?

Evakuacijskih letov ni in jih ne bo, saj epidemija in tvegana potovanja za nikogar več niso presenečenje. Kdor se je v tujino odpravil, je moral vedeti, da bo potovanje njegovo tveganje. Evakuacijskih letov ni zato, ker bi bili na MZZ leni ali sovražni, ampak zato, ker so se države odločile, da tovrstnih prevozov ne bodo zagotavljale, ker jih tudi ne zmorejo več. Letalskih povezav skorajda ni.  

So ljudje sprejeli, da običajnega potovanja ni več in da zdaj ni čas za obiske v tujini?

Tisti, ki še niso, pa še bodo (smeh). Zdaj ni več tistih, ki bi rekli, 16 nas je tukaj sredi Libijske puščave in čakamo, da pridete po nas. Naučiti se bomo morali, da se bodo potovalne navade in pogoji spremenili. Vsakomur svetujemo, da potuje toliko daleč, da se lahko vrne v svoji režiji in s svojo iznajdljivostjo, če bi se na poti kaj zalomilo.

Ni pa zaletavih turistov, ki mislijo, da morajo nujno na počitnice?

So, so. Na nas se obračajo tudi z vprašanji, kakšno bo potovanje v Grčijo marca naslednje leto. Takrat jim povemo, naj se obrnejo na vedeževalce ali pa si pogledajo v kavno usedlino. Pričakovanja so nekaj, a mi skušamo biti konkretnejši. Za zdaj še ni opaziti, da bi šlo na boljše. Morda se bodo potovanja sprostila takrat, ko se bo tudi možno cepiti proti novemu koronavirusu.

Kdo še potuje danes?

So gospodarske delegacije in poslovneži, ki odkrito povejo, da je izvedba tega potovanja v tujini preživetveni pogoj in da se odpravljajo ne glede na to, ali je to možno ali težko. Mi jim skušamo dati nasvet in vstopne pogoje za države, ki nam niso blizu. Poslovne vezi s Kitajsko se tako intenzivno obnavljajo.



Vsa leta so bila aktualna novoletna potovanja. Lahko kam varno odpotujemo? So hoteli odprti?

Večinoma je vse zaprto in so se ekipe v hotelih razšle. Mene je zelo prepričala odločitev indonezijskih oblasti, ker so vsa potovanja na Bali onemogočili do konca leta. Bali živi od množičnega in mondenega turizma, zato more biti tam res hudo. Vedeti moramo, kam gremo, in se dobro pozanimati, da ne bomo obtičali na letališču v Singapurju ali Abu Dabiju, od koder se je drago in zapleteno vračati v domovino.

Omenili ste, da je morda malo manj tvegano potovanje z avtom. Zadnja leta je bilo priljubljeno iti v adventni Zagreb. Kaj menite letos o tem?

Vsakršno potovanje pomeni veliko tveganje. Svetujem, da se pred potjo res natančno premisli in se poveže z ambasado v Zagrebu, kjer bodo skušati natančno ugotoviti, kakšni so hrvaški vstopni pogoji. Ni pomembno, da Slovenija dovoli izstop. Pomembno je tudi vedeti, kakšni pogoji nas tam čakajo. Vse turistično je lahko tam zaprto. In če tam omejujejo izhode iz občin svojim državljanom, potem ne bo veliko turističnega užitka tudi za tistega, ki tja pride. V dilemi, ali je potovanje možno ali ne, tvegano ali ne, je odgovor praviloma ne.

Ko sva spomladi govorila, ste rekli, da spite po dve do štiri ure na dan. Si lahko zdaj privoščite kaj več spanca?

Včasih tudi sploh nisem spal (smeh). Zdaj je mogoče malo mirnejše. Tudi organizirali smo se v okviru konzularne službe in se izmenjujemo tedensko, da bi preprečili vdor virusa v kolektiv.

Nekatere motijo stroga pravila v Sloveniji in razmišljajo o praznovanju novega leta na Hrvaškem. Kaj menite o tem?

To je malo neodgovorno do tamkajšnjih gostiteljev in države. Tudi Hrvati se srečujejo s podobnimi težavami kot mi. Ni pošteno in ni pametno, da prenašamo svoje muhe ali želje na okolje, ki je prijazno do Slovencev. Ni nevaren prehod meje, ampak obnašanje, da je v enem okolju konec vseh omejitev in da ne spoštujemo distance, nošenja mask, da se veliko poje, pleše …

Slovenci se radi sproščamo tudi na smučiščih, a kaže, da bomo tudi to veselje morali za nekaj časa preložiti.

Drži, resni pogovori so, da bi smučišča odprli po novoletnih praznikih. Če o tem razmišljajo v Avstriji in v Italiji, je to zame znak, da je konec vsake šale. Ne bi bilo pametno priti v položaj s konca poletne sezone, ko so Slovenci iz tujine prinesli veliko okuženosti. To ni v redu. Če se spomnimo, od kod se je obolenje razširilo, so to bili ravno zimskošportni centri. To je lekcija, ki je ne kaže pozabiti.

Pričakujete za božič več potovanj ?

To je obdobje, ko marsikdo računa, da bo po dolgem času spet videl svoje domače in prijatelje. Ta trenutek, ki vsi želimo, da bi se zdravstvena varnost izboljšala in ukrepi sproščali. Že teden ali dva z negotovostjo pričakujemo, kaj nam bo Kacin povedal ob 11. uri, in slišimo ga, da smo še kar na isti točki. Težava je v tem, da smo vsi že pod pritiskom, a uspelo nam bo, če bomo držali skupaj.

Kako je s strahom pred vnesenim virusom iz tujine?

Virusa ne prejemamo več od  zunaj, ampak si ga predajamo iz roke v roke doma. Ti ljudje, ki zdaj potujejo, imajo toliko preverjanj na poti, potrebujejo negativni test, uvaja se tudi zdravstvena izkaznica za tiste, ki bodo cepljeni, da menim, da so med najbolj zdravstveno pregledanimi v vsej populaciji. So zagotovo manjše tveganje kot tisti, ki se bodo ob snidenju veselo objeli in skupaj preživeli denimo najdaljšo noč v letu. Treba se je obnašati odgovorno ...


 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije