Mozirski pustnaki so znova ustrelili iz topa (FOTO)
Sredi 19. stoletja, ko je pogubna uš uničila domala celotno evropsko vinogradništvo, je bila vinska trta razširjena tudi na najbolj severozahodnih legah zdajšnje Podravske vinogradniške pokrajine med Savinjsko-Šaleško ter Zgornjo Savinjsko dolino, segala je vse od Vinske Gore, pod Goro Oljko, čez Slatine in do Radmirja ob Savinji. Veliko kasneje pa se je ob razvoju novih, odpornejših trt ter zaščitnih gojitvenih ukrepov in umnega kletarjenja trta spet veselo razbohotila. In god sv. Martina zato praznujemo še bolj navdušeno.
Mozirjanom, ki se ponašajo z zgodovino malega vinogradništva predvsem iz bližnje Ljubije in zaselka Kolovrat, v novodobnem času predvsem po zaslugah nekdanjega znanega Haložana, zdaj uspešnega vinogradnika iz bližnje Slatine Mihaela Fajfarja, ki ima zasajenih več kot 1000 trsov, pripravijo simbolično martinovanje kar mozirski pustnaki.
Aktivno etno društvo Pust Mozirski tako sredi trga pri Grabenčku že vrsto let, vsakega 11. novembra ob 11. uri in 11 minut ustreli iz trškega topa, Fajfarjev mošt pa na tem znamenitem placu v hipu postane vino. Tako je bilo tudi tokrat, ko so se pustnaki zbrali na Podrožniku, kjer uraduje župan Ivo Suhoveršnik. Posedli so ga na zapravljivčka s parom bleščečih konj znanega konjerejca, legende Antona Puncerja iz Lok pri Mozirju, ter se v družbi furmana, pustnega princa Draga Poličnika, z njegovo še nekronano pustno princeso v sprevodu pustnih veljakov namenili do prizorišča.
11. 11. ob 11. uri in 11 minut je počilo.
Županova zdravica
Na odru Šajspah pri Grabenčku, kjer je prestol z umetniško upodobitvijo lika Pusta Mozirskega, so se po vseh šegah lotili izvedbe krsta mošta, ob glasbeni kulisi pustnega benda Bojsega, trškega viničarja Fajfarja in leponjivskega svetnika Martina (Leopolda Mikeka) obrednega dejanja. Ceremonial ob sodčku žlahtnega vina je opravil sv. Martin, ki je blagoslovil mošt, da vino je postal, Miha pa nastavil pipo in odbil sodčku čep, da so v velikem pričakovanju poskusili žlahtno kapljico letnika 2024. Med prvimi je nazdravil množici pristnih ljubiteljev vina in domačinom župan.
»Veseli me, da vztrajno in spoštljivo podpirate ta lepi slovenski praznik in gojite vinsko kulturo tudi v našem kraju, ki je svojčas pomenil zadnjo mejo zahodne Štajerske, kjer so vinogradi pomenili bolj veselje z delom kot pravo vinogradništvo. A se je vse spremenilo pred desetletjem, ko smo skupaj zavihali rokave in strokovno obrezali vinske trte ter zaposlili trškega viničarja. Veseli me tudi povezava s pustnaki, ki vedo, kaj je dobro in prav, in počnejo vse to z veliko občutka za dobro voljo nas, tukaj zbranih. Na zdravje z letnikom 2024!«
Vse se je spremenilo pred desetletjem, ko smo skupaj zavihali rokave in strokovno obrezali vinske trte ter zaposlili trškega viničarja.
Zatem so predstavili novo pustno princeso Manco Lesjak, po rodu Korošico, zdaj iz Šmihela nad Mozirjem, dijakinjo Gimnazije Celje. Ob tej žlahtni priložnosti ji je Poličnik položil krono na bogato lasišče, javno pa so razglasili njeno zvestobo več kot 130 let delujočemu Pustu Mozirskemu. Le v Mozirju, partnerskem mestu Evropskega karnevalskega združenja F. E. C. C., imajo navado, da prav na god sv. Martina naznanijo novo pustno obdobje z gromkim strelom in s tem povabijo na okušanje mladega vina, ki naj se pije za zdravje in po malem ter ob veselju ob skromnejši, a kakovostni vinski letini.
