Mrzel začetek meteorološke pomladi: prvi dnevi marca prinašajo rahlo sneženje in veter
V zadnjih dneh februarja smo že lahko uživali v toplih popoldnevih, ki so kazali znake konca meteorološke zime, tik ob vstopu v meteorološko pomlad pa sta Slovenijo preplavila ponovno sneženje in hlad. V večjem delu države je padel kak centimeter snega, precej več pa v hribih in v južni polovici države, ni ga bilo ali pa se je pojavil le tu in tam v vetrnih zametih na skrajnem severovzhodnem delu in na Primorskem. Pihal je severovzhodnik, na Primorskem močna burja. Tudi prvi dnevi marca še prinašajo rahlo sneženje in veter.
Ob koncu februarja je bilo na nadmorski višini nad 1000 m ponekod še več kot meter snega (Zelenica, Kanin, Vogel), Kredarica ga ima 2,5 metra. Na Blokah, v Logarski dolini, na Lisci in v alpskih dolinah ga je med 40 in 50 cm, na Sviščakih, Jezerskem, na Babnem polju, Pasji Ravni, na Gorjancih med 20 in 35 cm, v hribovitih predelih ponekod med 10 in 30 cm (Topol, Predel, Korensko sedlo, Kum), pod 10 cm je debela snežna odeja v nižinah (Novo mesto 8 cm, Metlika 4 cm).
Nočne temperature so bile v notranjosti Slovenije pod ničlo, le na Primorskem med 2 in 3 °C. Dnevi so ostajali hladni tudi v nižinah. Na Goriškem in ob Obali se je ogrelo le malo nad 7 °C, na Gorenjskem in Notranjskem ter v višjeležečih predelih pa se temperature niti podnevi niso povzpele nad ničlo. Sneg je ponekod prekril pognojena polja, nezasneženi travniki so ob rahli navlaženosti v nižinah dobili rahel pridih zelenega. Vsaj za kratek čas so padavine ponekod omilile suhost površinskega sloja tal.
Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.
Žal pa se v nekaterih regijah zmerno sušne razmere v površinskem sloju tal niso bistveno popravile, saj v preteklem mesecu ni bilo padavin: v Biljah od konca januarja do zadnjih dni februarja ni deževalo, v povprečju 1981–2010 pa v tem obdobju pade okrog 70 mm dežja. Podobno je na Obali. V tem obdobju tam običajno pade 55 mm dežja, letos ob koncu februarja le 13 mm, kar je le rahlo navlažilo površinski sloj tal. Tudi v osrednji Sloveniji je padlo le 20 mm dežja, kar je le slabih 30 % dolgoletnega povprečja. Na skrajnem severovzhodu je padlo le 20 % dolgoletnih padavin v tem času.
Ob burji smo lahko ponekod na Primorskem opazovali odnašanje suhega površinskega sloja tal. Stanje površinskih in podzemnih voda zaenkrat ne kaže signalov sušnih razmer. Zmerno sušne razmere so bile opazne v začetku februarja v podzemnih vodah Zgornjesavske regije, vendar so se do konca meseca popravile na stanje brez suše.
Pod kopreno
Česen je rastlina kratkega dne, zato jesenske sorte sadimo pozno jeseni, oktobra, lahko tudi še novembra, v toplejših krajih celo še decembra. Spomladanske sorte sadimo zelo zgodaj spomladi, če so tla primerna za obdelavo in niso zmrznjena, že ob koncu februarja ali marca. Spomladi gredo pokrijemo z vrtno kopreno, da ga zavarujemo pred česnovo muho. Tudi če ga sadimo jeseni, gredo v začetku februarja pokrijemo. Česen je občutljiv za pomanjkanje vode, zato ga po potrebi zalivamo. Prvič ga zalijemo že takoj po sajenju, če so tla suha in dežja ni pričakovati v kratkem. Posebej pozorni moramo biti na oskrbo česna z vodo od pomladi naprej, ko oblikuje čebulice.
Česen dobro uspeva že pri temperaturah nad 7 °C, minimalna temperatura za sajenje je nad 5 °C, optimalne za rast pa so okoli 20 °C. Letos so vremenske razmere z visokimi temperaturami v drugi polovici februarja povzročile hiter razvoj česna, ki zdaj že razvija prve liste. Dnevne temperature nad 12 °C so omogočale tudi razvoj česnove muhe: svetovalne službe so ponekod že poročale o odloženih jajčecih.
Česen deluje odvračalno na mnoge škodljivce in tudi bolezni na vrtu.
Česen deluje odvračalno na mnoge škodljivce in tudi bolezni na vrtu. Dobro uspeva, če je posajen ob solati, paradižniku, rdeči pesi, korenju, kumarah, tudi ob jagodah in malinah, njegovi slabi sosedje so fižol, grah, bob, čičerika in soja.
